Franja

implicitni javni dolg stalna zveza
ekonomija (o državnih financah) ▸ implicit államadósság
Sopomenke: implicitni dolg

obljuba dela dolg frazem
(pregovor) ▸ az ígéret szép szó, ha megtartják úgy jó

prinosni dolg moški spol pravo die Schickschuld

realni dolg moški spol die Realschuld

adeudamiento moški spol dolg, dolžni znesek, zadolžitev

adeudo moški spol dolg, dolžni znesek, dolgovna postavka; davek, carina

aes, aeris, n

1. ruda, poseb. bakrova ruda = baker, bron, med (fem.): aes minutum Sen. ph. koščki rude (ki so služili otrokom za denar pri igranju), aes Cyprium Vitr., Plin. ciprska ruda = baker (baker so baje našli najprej na Cipru), squama Cels. ali scoria ali flos aeris (sc. Cyprii) Plin., aes candidum Plin. beli tombak; v pomenu bron: Myronis ex aere bucula, signum, craterae ex aere, pedestris ex aere statua, supellex ex eare elegantior Ci., Alexander edixit, ne quis praeter Lysippum ipsum ex aere duceret CI. da ga ne sme nihče upodobiti, multa ex aere fabre facta L., aes Corinthium Plin. (najboljši bron starega veka), aes Aegineticum, Delium Plin.; pesn. pren. bronasta (železna) doba, bronasti (železni) rod: O. ut inquinavit aere tempus aureum; aere, dehinc ferro duravit saecula H.

2. met. vse, kar je iz brona ali bakra
a) brončena posoda: aera Ca. ap. P. F., Pers., Plin., quo vafer ille pedes lavisset Sisyphus aere H., aes cavum O. kotel; bronaste table (z zakoni, odredbami idr.): legum aera Ci. ali aera legum T. bronaste table s kazenskimi zakoni, leges in aes incidere Ci., aes figere Plin., nec verba minacia fixo aere legebantur O., eius aera refigere Ci. ep., fixum est aero publico senatusconsultum T., aes publicum per fora... fixum T. javna oznanila, državni napisi na bronastih tablah, nabitih po...; bronasti kipi: idem rex ille (Alexander)... edicto vetuit, ne... alius Lysippo (= quam Lysippus) duceret aera... H. je odredil, da ne sme nihče razen Lizipa delati bronastih kipov..., marmor aeraque H. kipi iz marmorja in brona, aera sudant V., excudent alii spirantia mollius aera V., aes Perilleum O., imagines et aera T. voščene podobe in bronasti kipi; bronasto orožje in orodje: cum pueri... armati... pulsarent aeribus aera Lucr., ardentes clipeos atque aera micantia cerno V., aere (= aeratā nave) pontus conficitur Tib., aera unca O. trnki, aes concavum Lact.; pesn. pren.: illi robur et aes triplex circa pectus erat H. hrastovina (= hrastov ščit) in trojni bron (= oklep iz brona) sta mu krila prsi = ni poznal strahu; bronasto ali médno glasbilo (trobilo): aeris crepitus L., aes sonans O., aes canorum V., aere ciere viros V. z médno tubo = aes cavum V. ali raucum (aeris rauci canor) V.; aera aere repulsa O. cimbale, isto tudi: Curetum crepitantia aera V., Corybantia aera V., acuta... geminant Corybantes aera H., tinnulaque aera sonant Q., aera rotunda Cybebes Pr., aera Temesaea O. temeške cimbale (ki so jih uporabljali v brutijskem mestu Temezi [Temese] pri čaranju).
b) poseb. bakren denar. Sprva je služil kot denar baker v palicah (aes rude) po teži (prim. staro besedilo: aere et librā emere, gl. lībra); pozneje so prelivali palice v funt težke štirioglate kose (asses librales ali aes grave), kvadratne ali podolgovate oblike: dena milia aeris gravis L., aes grave plaustris in aerarium convehentes L. Izraz aes grave „polnotežen (= star) denar“ je ostal v rabi v pravu, npr. pri prisojanju globe: denis milibus aeris gravis reos condemnavit L.; v tem pomenu pogosto gen. aeris (elipt. = aeris librae ali asses): tressis, ex tribus aeris quod sit Varr., non amplius XII aeris Ci. 12 funtov bakra = 12 asov, qui C milia aeris habebant L. = 100000 asov, ad equos emendos dena milia aeris data,... viduae bina milia aeris in annos singulos penderent L. po 10000 asov, ... po 2000 asov (prim. v nadalj. aes equestre), terna (quinquaginta) milia aeris (= assium) N., L., viginti aeris poena sunto Gell.; pri prislovnih števnikih z izpuščenim centena milia (prim. sestertium): usque ad decies aeris L. = do 1 milijona asov, habere aeris tricies (= 3 milijone) ali milies (= 100 milijonov asov) Ci., argentum aere solutum est S. za srebrn sestercij se je plačal bakren as (četrtina dolžne vsote, ker je bil takrat 1 sestercij vreden 4 ase). Do Pirovih časov so imeli Rimljani le bakren denar s funtom (aes) kot enoto. Naposled je bil aes le drobiž = božjak: Ambr., curque iuvent nostras aera vetusta manus. Aera dabant olim O., centum aureolos sic velut aera roget Mart.
c) sinekdoha sploh denar: si aes habent, dant mercem Pl., ancilla aere suo empta Ter., gravis aere dextra V., hic meret aera liber Sosiis H., cum pretiosum aere parvo fundum abstulisset Mart. pueri, qui nondum aere lavantur Iuv. ki se še ne kopljejo za denar (še ne štiri leta stari; ti so se smeli v javnih kopališčih kopati zastonj, starejši otroci in odrasli pa so morali plačati tretjino asa); aes circumforaneum Ci. ep. denar, izposojen pri menjalničarjih (ki so imeli svoje menjalnice v stebrišču okrog foruma); tudi posamezne postavke preštete vsote: conficienda sunt aera Sen. ph.; aes manuarium Gell. prikockani denar (po Suet. je manus met pri kockanju); preg.: quid distent aera lupinis H. denar od fižolčkov (ker so lupini igralcem v gledališču služili za denar); pren. vrednost: res exigui aeris Col., suo aere censeri Sen. ph., si praelectatorem... habuisset alicuius aeris Gell.
č) imetje, premoženje: aes meum, tuum, suum Pl., Ci., Icti., meo sum pauper in aere H. reven sem, a brez dolgov; pren.: est aliquis in meo aere (ali aere meo) Ci. ep. (tako rekoč) k mojemu imetju spada kdo, je moj, ali: meni je kdo obvezan; v naspr. z aes meum, tuum, suum je aes aliēnum, redko aliēnum aes (ret. aes mutuum S.), le v sg., tuj (= izposojen) denar“, torej dolg, dolgovi (prim.: aes alienum est, quod nos aliis debemus, aes suum est, quod alii nobis debent Ulp. [Dig.]): aes al. meum Ci. ep., aes al. tuum Ci., aes alienum cogere Pl. ali facere, contrahere Ci. ep. ali conflare S. dolgove delati, v dolgove se zakopati, aes al. habere Ci., in aere alieno esse Ci., in aere alieno laborare C. globoko v dolgovih tičati, in aes al. incidere Ci., aere alieno demersum (oppressum Ci., S.) esse L. zakopan biti v dolgove, aes al. adferre alicui Ci. ep. nakopati komu dolgove, aliquem aere alieno levare Ci. ali liberare Ci. ep. koga oprostiti dolgov, se liberare aere alieno Ci. ep. razdolžiti se = aere alieno exire ali expediri Ci. ali exsolvi N.; aes al. solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. ali luere Cu. ali exsolvere Plin. iun. plačati dolg, aeris alieni (alieni aeris) solutio L., hominem video non modo in aere alieno nullo, sed in suis nummis multis esse Ci. da ne le nima dolgov, ampak ima mnogo gotovine, superat aliquid aeri alieno Ci. ep. po plačanih dolgovih ostane še nekaj, nekaj več je imetja kakor dolgov; neque indulgendo inveterascere eorum aes alienum patiebatur neque multiplicandis usuris crescere N.; nam. aes alienum tudi samo aes: pro aere Tusculanum proscripsisse audio Ci. ep., aes confessum Tab. XII ap. Gell.; pren.: admonitus huius aeris alieni (neizpolnjene obljube, dolžnosti) nolui deese ne tacitae quidem flagitationi tuae Ci.
d) plačilo, plača, mezda: aes datur Pl. plača rokodelcev, pueri octonis referentes Idibus aera H. ki plačujejo šolnino ob idah vseh osem mesecev (rim. šolsko leto je trajalo 8 mesecev, od 12. junija do 15. oktobra so bile počitnice), aera poposcit Iuv. zahtevala je plačo (o vlačugi), nullum (studium) in bonis numero, quod ad aes exit Sen. ph. ki meri na plačo; o voj. mezdi: aes militare Ca. ap. Gell., Varr., aera militum Plin., aera militibus constituere, dare L., aera omnibus procedunt L. teče, aera equestria Ca. ap. Prisc. konjeniška mezda, aere dirutus Ci. (gl. dīruō), annua aera habes, annuam operam ede L.; poseb. aes equestre opravnina za jezdnega konja rim. viteza (po L. I, 43, 9 v znesku 10000 asov): G.; aes hordearium = aes, quod pro hordeo equiti Romano dabatur P. F. „ječmenina“, t.j. letna preživnina za konje vitezov, ki so jo morale plačevati bogate dedinje (sirote in vdove), vsaka za enega konja: G. (prim. L. I, 43, 9); met. vojaška službena leta (prim. stipendia); sarkastično pren.: cognoscetur... omnia istius aera illa vetera Ci. vse tiste njegove stare vojne (v službi ljubezni in igre).

Opomba: Star. dat. sg. aere: Ci. (Ep. VII, 13, 2), L. (XXXI, 13, 5). V pl. le nom. in acc. aera; vendar gen. aerum: Ca. ap. Prisc., dat. ali abl. aeribus: CA. ap. Prisc. et ap. P. F., Lucr., Arn.

alargado prostran, velik; dolg, suh (obraz)

ardoise [ardwaz] féminin skrilavec, skril; vieilli dolg

ardoise artificielle strešna lepenka
toit masculin d'ardoise streha iz skrilavca
il est très endetté, il a des ardoises partout on je zelo zadolžen, povsod ima dolgove
(populaire) avoir une ardoise chez un commerçant kupovati pri trgovcu na kredit, dolgovati mu denar

arrear [əríə] samostalnik
arhaično zadnji del; zaostanek; dolg

to fall into (ali be in) arrears with zaostajati v čem; dolgovati

arrearage [əríəridž] samostalnik
zaostanek, zamuda; dolg, zadolženost
množina neplačani dolgovi

arretrato

A) agg. zaostal; nerazvit; star:
aree arretrate zaostala, nerazvita področja
numero arretrato stara številka (periodične publikacije)

B) m (zlasti v pl.) zaostanek; zaostali račun, dolg:
percepire gli arretrati prejeti zaostanek
ho un arretrato con te pren. midva imava še neporavnane račune
avere un arretrato con la giustizia pren. biti sprt s pravico, imeti neporavnane račune s sodiščem

baleinière [-lɛnjɛr] féminin dolg, ozek čoln (nekoč za lov na kite s harpuno)

bipedālis -e (bi in pēs) dva čevlja (= ²/₃ m) dolg (širok, debel, globok): Ca., Vitr. idr., materia, tigna, trabes C., modulus H.

bipedāneus 3 (bi in pēs) dva čevlja (= ²/₃ m) dolg (širok, debel, globok), dveh čevljev: altitudo, latitudo, scrobs, spatia Col., pastinatus Plin.

boccaccia f (pl. -ce)

1. slabš. od ➞ bocca gnusna usta, rilec, gobec

2. spakovanje, spaka, zmrda:
fare le boccacce spakovati se

3. slab okus (v ustih)

4. pren. gobezdalo, goflja; dolg, nesramen jezik

boutonnière [-tɔnjɛr] féminin gumbnica; figuré dolg, globok urez

avoir une fleur, une décoration à la boutonnière imeti cvetlico, odlikovanje v gumbnici
boutonnière fermée slepa gumbnica

buca f

1. luknja, odprtina, jama:
una strada piena di buche cesta polna lukenj, jam
buca del carbone podpeček
buca del suggeritore gled. šepetalnica
buca delle lettere poštni nabiralnik

2. biljardna luknja

3. kotanja

4. beznica, brlog, luknja

5. dolg, primanjkljaj:
andare in buca pren. zabresti v težave

cargo moški spol tovor; nakladanje; teža; trgovina dolg; obtožba, obdolžitev; naloga, naročilo; dolžnost, obveznost; služba, dostojanstvo

cargo de conciencia pomisleki vesti
a cargo de v breme; pod poveljstvom ali nadzorstvom
cesar en el cargo prenehati s službo
desempeñar un cargo opravljati službo
hacer cargo a uno de a/c komu kaj pripisovati, očitati
hacerse cargo de a/c nekaj prevzeti; nekaj pretehtati, preiskati, razumeti
¡hazte cargo! le pomisli!
eso corre(va) de mi cargo to je moja stvar; za to bom že jaz sam poskrbel
tener a su cargo a/c skrbeti za kaj
cargos son cargas, cargo lleva carga čast (dostojanstvo) prinaša bremena

chalk¹ [čɔ:k] samostalnik
kreda; pastel
pogovorno račun, dolg, kredit
sleng praska

as like as chalk and cheese, as different as chalk from cheese kot noč in dan (različna)
not by a long chalk nikakor ne
by a long chalk the best veliko boljši od vseh
pogovorno to walk a chalk line biti trezen, vesti se skrajno spodobno
chalk talk predavanje ob risbah na tabli
not to know chalk from cheese ne imeti niti pojma, prav nič ne razumeti
sleng to walk (ali stump) one's chalks ucvreti jo