Franja

doktorira|ti (-m) den/seinen Doktor machen

doktorsk|i [ó] (-a, -o) Doktor- (naziv der Doktorgrad, die Doktorwürde, disertacija die Doktordissertation, die Doktorarbeit)

čast|en (-na, -no)

1. v skladu s častjo in poštenjem: ehrenhaft

2. naloga, mir ipd.: ehrenvoll

3. bogat s častmi: ehrenreich

4.
častno (nepoklicno, brez plačila) ehrenamtlich

5.
častni/častna/častno Ehren- (bataljon das Ehrenbataillon, član das Ehrenmitglied, gradbeništvo, arhitektura dvorišče der Ehrenhof, gost der Ehrengast, konzul der Ehrenkonsul, šport krog die Ehrenrunde, naslov der Ehrentitel, občan/meščan der Ehrenbürger, predsednik der Ehrenpräsident/Ehrenvorsitzende, prelat der Ehrenprälat, prstan der Ehrenring, stolni kanonik der Ehrendomkapitular, šport gol/zadetek das Ehrentor, der Ehrentreffer, četa die Ehrenkompanie/Ehrenformation, dolžnost die Ehrenpflicht, funkcija das Ehrenamt, izjema die Ehrenausnahme, legija die Ehrenlegion, listina die Ehrenurkunde, loža die Ehrenloge, salva die Ehrensalve, straža die Ehrenwache, vstopnica die Ehrenkarte, članstvo die Ehrenmitgliedschaft, mesto der Ehrenplatz, spremstvo das Ehrengeleit)
biti častni predsednik den Ehrenvorsitz haben
izstreliti častno salvo Salut schießen ➞ → častna beseda
➞ → častni doktor; ➞ → častno razsodišče/sodišče

částen of honour, honourable; honorary

částna beseda word of honour
částni član honorary member
částna četa honour-guard company
částna dama (dvorna) lady-in-waiting, companion lady of honour
část dolg debt of honour
částni doktor honorary doctor
částni gost guest of honour
Častna legija Legion of Honour
částni naslov title of honour, honorary title
částni meščan freeman (of a city), honorary citizen
částno meščanstvo freedom of a city
částni predsednik (neplačani) (nonsalaried) honorary chairman
částno sodišče court of honour
částno spremstvo escort of honour
částna straža guard of honour
částna zadeva affair of honour, (dvoboj) duel
částni znak badge of honour
částna beseda, tega nisem storil! honestly, I did not do it!
napraviti koga za částnega meščana to make someone freeman of a city, to grant someone the freedom of a city

částen honorable, respectable; honorifique; honoraire

častna beseda parole ženski spol d'honneur
častni član membre moški spol honoraire
častni dolg dette ženski spol d'honneur (ali sur parole)
častni doktor docteur moški spol honoris causa
častni naslov titre moški spol honorifique

částen (-tna -o) adj.

1. d'onore; onorato, onorevole:
vsako delo je častno ogni lavoro è onorato
dati častno besedo dare la parola d'onore

2. onorifico, d'onore; onorario, honoris causa:
častna četa plotone d'onore
častno mesto posto d'onore
voj. častni pozdrav presentat'arm
častni naslov titolo onorifico
častni član membro onorario
častni doktor dottore honoris causa

3. (ki ne prinaša materialnih koristi) onorifico, onorario:
častna funkcija carica onorifica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. častni dolg debito d'onore
šport. častni gol il gol, il punto della bandiera
častna izjema eccezione (che conferma la regola)

částen de honor; honorario; honorífico

častna beseda palabra f de honor
častna četa compañía f de honor
častni član socio m (ali miembro m) honorario
častna dama dama f de honor
častna dolžnost deber m de honor
častni doktor doctor m honoris causa
častni gost huesped m de honor
častni dolg deuda f de honor
dosmrtni častni predsednik presidente m honorario a perpetuidad
častna legija Legión f de honor
častno mesto puesto m de honor
častni meščan hijo m predilecto (ali adoptivo) de una ciudad
častna nagrada premio m de honor
častni naslov título m de honor
častna salva salva f de honor
častna služba cargo m honorífico
častno sodišče tribunal m de honor
častno spremstvo escolta f de honor
častna straža guardia f de honor
dati svojo častno besedo empeñar su palabra de honor

doktorat moški spol (-a …) der Doktorgrad, die Doktorwürde
imeti/narediti doktorat seinen Doktor haben/machen

dóktorček (-čka) m iron. dem. od doktor dottorino, dottorucolo

gospód (-a) m

1. signore:
(v nagovoru s pristavkom poklica) gospod doktor, gospod inženir, gospod profesor dottore, ingegnere, professore
da, gospod! sissignore; voj. signorsì
ne, gospod nossignore; pog. signornò

2. (mož, soprog) marito, signore; padrone

3. (duhovnik) prete:
študirati za gospoda studiare per prete
poslati po gospoda mandare per il prete

4. (kot pristavek k imenu duhovnika) don:
gospod Golob don Golob

5. (moški odličnega vedenja; moški, ki udobno živi) signore:
on je (pravi) gospod è un vero signore
biti gospod fare il signore

6. (pripadnik plemiškega stanu) signore;
fevdalni, zemljiški gospod feudatario

7. Gospod rel. (Kristus, Bog) Signore, Dio, Gesú Cristo:
Gospod ga je poklical k sebi ha reso l'anima a Dio
pren. zaspati v Gospodu addormentarsi nel bacio del Signore
pog. Gospod Bog Domineddio
PREGOVORI:
kakršen gospod, tak sluga quando il padrone zoppica il servo non va dritto

medicína médecine ženski spol ; (zdravilo) médicament moški spol , potion ženski spol

interna (klinična, splošna) medicina médecine interne (clinique, générale)
otroška a médecine infantile, pédiatrie ženski spol
sodna medicina médecine légale
medicina dela médecine du travail
doktor (študent) medicine docteur moški spol (étudiant moški spol) en médecine
študirati medicino étudier la médecine, familiarno faire sa médecine, faire des études de médecine

medicína (-e) f

1. medicina; knjiž. arte peonia:
ljudska medicina medicina popolare
doktor medicine dottore in medicina
interna, kurativna, preventivna medicina medicina interna, curativa, preventiva
splošna, sodna, športna medicina medicina generica, legale, sportiva
medicina dela medicina del lavoro
zdravnik splošne medicine medico generico

2. pog. šol. (facoltà di) medicina

3. star. medicinale, farmaco

4. amuleto (presso gli indiani d'America)

medicína medicina f ; ciencia f médica

interna (klinična, splošna) medicina medicina interna (clínica, general)
sodna medicina medicina legal (ali forense)
doktor medicine doctor m en medicina
študent medicine estudiante m de medicina; (zdravilo) medicamento m, remedio m
študirati medicino estudiar medicina

naslòv (-óva) m

1. indirizzo:
naslov na pismu, na pošiljki indirizzo sulla lettera, sul plico
privatni naslov indirizzo privato
vojaški naslov posta militare

2. (ime glasbenega, likovnega, literarnega dela) titolo:
naslov članka, filma, knjige titolo dell'articolo, del film, del libro
naslov časopisa testata del giornale

3. (beseda, ki izraža visoko stopnjo izobrazbe, stopnjo na hierarhični lestvici itd.) titolo:
podeliti naslov doktor znanosti assegnare il titolo di dottore in scienze
podeliti plemiški naslov dare il titolo nobiliare
šport. osvojiti, braniti naslov prvaka conquistare, difendere il titolo di campione

4. jur.
pravni naslov titolo
naslov za izterjatev dolga titolo di credito

5. publ. cassa, fondo:
dobiti sredstva iz naslova zdravstvenega zavarovanja percepire i mezzi dal fondo assistenza sanitaria

6. star. (oznaka, vzdevek) soprannome, nomignolo; biblio.
prejeti sto naslovov ricevere cento titoli (giornali, riviste, libri)
inform. naslov celice simbolo della cellula
pošta brzojavni naslov indirizzo telegrafico
šah. mojstrski, velemojstrski naslov titolo di maestro, di grande maestro

postréči to serve; to wait upon, to attend to; (z jedjo) to serve

postréči si (pri mizi) to help oneself
postrezite si, g. doktor! help yourself, please, doctor!
vam že strežejo?, ste že postreženi? (v trgovini) are you being attended to?
s čim vam naj postrežem? what can I do for you?, what can I show you?, what can I get you?
postregli so nam z vinom in pecivom we were offered wine and cakes
postregli vam bomo poceni in hitro we shall give you cheap and speedy service

právo law, jurisprudence, science of law

doktor práva Doctor of Laws (LL.D.)
študent práva law student
avtorsko právo copyright
cerkveno, kanonsko právo church law, canon law
civilno právo civil law
državno právo public law
mednarodno právo international law
menično právo law dealing with bills of exchange
pisano právo statute law
trgovsko právo commercial law
právo pestí, močnejšega (figurativno) club law
študirati právo to read law; to study law; to read for the law, to read for the Bar

právo droit moški spol , législation ženski spol

po pravu en droit
civilno, delovno, kazensko, patentno, trgovinsko, vojno pravo législation civile, du travail, criminelle, sur les brevets, commerciale, martiale
avtorsko pravo droit d'auteur, propriété ženski spol littéraire
cerkveno (kanonsko) pravo droit ecclésiastique, droit canon(ique)
civilno pravo droit civil
davčno pravo droit fiscal
dedno, nasledstveno pravo droit successif, successoral, de succession, héréditaire
finančno pravo droit financier
javno pravo droit public
kazensko pravo droit criminel (ali pénal)
manjšinsko pravo droit minoritaire
mednarodno pravo droit international (public), droit des gens
menično pravo droit cambial (ali de change)
obče (nepisano) pravo droit commun
običajno pravo droit coutumier
obligacijsko pravo droit des obligations
patentno pravo droit des brevets (ali d'invention)
pomorsko pravo droit (ali code moški spol) maritime
rimsko pravo droit romain
stvarno pravo droit réel
trgovinsko pravo droit commercial
upravno pravo droit administratif
ustavno pravo droit constitutionnel
vojno pravo droit de la guerre (ali martial)
zakonsko pravo droit matrimonial
zasebno pravo droit privé
zastavno pravo droit de gage
zemljiško pravo droit foncier
doktor, študent prava docteur moški spol, étudiant moški spol en droit
študirati pravo faire son droit, faire ses études de droit

právo (-a) n diritto; pog. facoltà di giurisprudenza, legge:
vpisati se na pravo iscriversi a legge
doktor prava dottore in legge
avtorsko pravo diritto d'autore
božje pravo diritto divino
cerkveno pravo diritto canonico
civilno pravo diritto civile
finančno pravo diritto finanziario
javno pravo diritto pubblico
kazensko pravo diritto penale
lastninsko pravo diritto di proprietà
materialno pravo diritto materiale
menično pravo diritto cambiario
naravno pravo diritto naturale
obče pravo diritto comune
običajno pravo diritto consuetudinario
osebno pravo diritto personale
pomorsko pravo diritto marittimo
procesno pravo diritto processuale
rimsko pravo diritto romano
upravno pravo diritto amministrativo

právo derecho m

avtorsko pravo derechos m pl de autor; propiedad f literaria
cerkveno (civilno, dedno, pomorsko, rimsko, upravno, ustavno, vojno, zasebno) pravo derecho canónico (civil, sucesorio, marítimo, romano, administrativo, constitucional, de guerra, privado)
državljansko pravo derecho de ciudadanía, derechos m pl de ciudadano
državno pravo derecho público (ali político)
javno (kazensko, mednarodno, menično, patentno) pravo derecho público (penal, internacional, cambiario, de patentes)
zastavno pravo derecho prendario
doktor prava doctor m en derecho
študent prava estudiante m de derecho
s polnim pravom con pleno derecho, con justo título
študirati pravo estudiar derecho
s kakšnim pravom? ¿con qué derecho?

psihologija samostalnik
1. (veda) ▸ pszichológiaTudi na študij psihologije se je vpisala, a ga ni končala. ▸ Pszichológia szakra is beiratkozott, de nem fejezte be.Na srečo sem izpit iz psihologije opravil z odliko. ▸ Szerencsére a pszichológiavizsgát kitűnő eredménnyel végeztem el.
Vsakdo z nekaj znanja o psihologiji ve, da lahko pohvala veliko naredi. ▸ Minden némi pszichológiai tudással rendelkező ember tudja, hogy a dicséret nagyon hatásos.
Na polici s knjigami o psihologiji je našel kup naslovov, ki so ga pritegnili. ▸ A pszichológiakönyvek polcán egy sor olyan címet talált, amelyek vonzották.
Povezane iztočnice: psihologija dela

2. (izobraževalni program) ▸ pszichológiaOna se je vpisala na psihologijo, on na elektrotehniko. ▸ A lány pszichológiára, a fiú elektrotechnikára iratkozott be.
Zaupal nam je, da bo jeseni postal študent prvega letnika psihologije. ▸ Elárulta, hogy ősztől elsőéves pszichológiahallgató lesz.

3. (o delovanju uma) ▸ pszichológia, lélektanIgralsko mu najbolj ležijo težke značajske vloge, pri katerih je poudarek na zapleteni psihologiji lika. ▸ Színészi szempontból a nehéz természetű szerepek fekszenek neki, melyekben a szereplő bonyolult pszichológiáján van a hangsúly.Videti je, da vas bolj kot sama kriminalna dejanja zanima psihologija teh dejanj in njihovih storilcev. ▸ Úgy tűnik, hogy maguknál a bűntetteknél jobban érdekli önt ezeknek a cselekedeteknek és az elkövetőknek a lélektana.