Franja

hvȁtati -ām
I.
1. loviti: hvatati ribu; mačka hvata miševe
2. prijemati: ova testera ne hvata dobro; hvata me groznica, jeza, strah
3. dajati besedo: hvatati vjeru
4. dosegati: oni prodaju sami i hvataju bolju cijenu
5. prestrezati: izlazi svako jutro na železnicu da hvata seljake iz svoga kraja i dovodi na advokatsku klanicu; hvatati tuđa pisma prestrezati tuja pisma
6. poslušati, sprejemati s sluhom: hvatam istančanim sluhom tihe, mačje korake
7. sprejemati: Vuk nije samo onako nasumce hvatao riječi narodne
8. zajemati: hvatati vodu iz bunara, iz reke
9. oprijemati se česa: hvatati novi posao
10. zavzemati, zavzeti: svaki posjetilac hvata svoje mjesto
11. iti v glavo: vino već hvata
12. vpregati: hvatati konje u kola
13. držati: bure hvata sto litara
14. dojemati: ja ne hvatam što mi govoriš
15. segati: odijelo hvata do članaka
16. hvatati korijena, korena pognati korenine
17. hvatati trag prihajati na sled, slediti
18. noć hvata mrači se
19. držati se: za stanicu da hvatam desno?
II. hvatati se
1. loviti se: davljenik se i za slamku hvata
2. dogajati se: to mi se često hvata
3. lotevati se: hvatati se posla
4. hvatati se s kim u koštac spoprijemati se s kom
5. segati: hvatati se rukom u njedarca
6. bjegunci se hvataju crnogorskih brda begunci so dosegli črnogorsko hribovje
7. na prozorima se hvataju grane na oknih se delajo ledene rože; na hljebu se hvata plijesan; noć se hvata mrači se; sunce se hvata nastopa sončni mrk

ìći ìdēm, oni ìdū, vel. ìdi, aor. ìdoh ìde ìdoše, impf. ȉdāh ȉdaše, del. ìšao ìšla
1. iti: ići pješke, peške; sada idemo kući; kada idete u grad?; skoro će ići vlak, voz; sat ide polagano; poslovi idu slabo; to ide na tvoj trošak; to joj ne ide u glavu; ići u nekoj stvari suviše daleko; ići čijim stopama, čijim tragom iti po stopinjah nekoga; ići s duhom vremena; ići u korak s modom; ići kome uz nos kljubovati komu; ići kome na živce; ići od sebe iti na stran; ići trbuhom za kruhom; idi mi s očiju! izgubi se mi spred oči!; to mi ne ide iz glave; ide mu karta ima srečo v igri, pri kartanju; ide joj san na oči drema se ji; ići dokraja gnati zadevo do konca; ići za svojim očima, za svojom glavom samostojno se odločati; to mu je išlo za rukom to se mu je posrečilo; ići kome na lijepak iti komu na limanice; to mu ne ide od ruke to mu ne gre od rok; ići na tanak led lotevati se negotove stvari; ići svojim putem brigati se za svoje zadeve; ta idi, molim te! beži no, beži!; što ne ide, ne ide kar ne gre, ne gre
2. potovati, peljati se: ići vozom, vlakom na more; ići parobrodom, avionom
3. iti, padati: čitav dan ide kiša
4. prihajati, približevati se: već ide proljeće, proleće
5. vreti na dan: suze joj idu na oči
6. prodajati se: ova roba dobro ide (na pijaci)
7. prizadevati si: on ide za tim da se okoristi situacijom
8. voditi: ova ulica ide kroz čitavu varoš
9. biti: odmah iza mosta, iza kuće ide željeznička pruga
10. hoditi, družiti se: kaži s kim ideš i ja ću ti kazati ko si
11. tikati se: ove riječi tebe idu
12. iti, biti: koliko puta ide pet u deset?
13. nanašati se: na težak zločin ide težak zakon
14. iti, pripadati: sve ćeš dobiti što te ide
15. spadati: Mažuranić ide u red najvećih pjesnika naših
16. dogajati se: sve to ide i dan-danas
17. idi u peršun! pojdi k vragu!; idi u bestragiju! izgini, da ne slišim več o tebi!

întâmplá *întâmplă vr. dogajati se, (z)goditi se, pripetiti se

intervenire^* v. intr. (pres. intervēngo)

1. knjižno dogoditi, dogajati se; pripetiti se

2.
intervenire (in, su) posredovati, poseči:
intervenire in una discussione poseči v razpravo
intervenire su un avversario šport ovirati nasprotnika (v akciji)

3. udeležiti, udeleževati se:
intervenire alla festa udeležiti se zabave
intervenire alle urne iti volit

4. pravo nastopiti, nastopati kot stran (v procesu)

5. med. operirati

intravvenire^* v. intr. (pres. intravvēngo) pog. toskansko zgoditi, dogajati se; pripetiti se

ob-tingō -ere -tigī (ob in tangere)

I. trans. dotakniti se česa, zadeti ob kaj: mustulentus aestus nares obtigit Pl. fr. ap. Non. —

II. intr.

1. pripasti (pripadati), v delež priti, kot delež pripasti (pripadati) komu, doleteti koga: Pl., Vulg. idr., quod cuique obtigit, id teneat Ci.; z inf.: nulli sapere casu obtigit Sen. ph.; occ. po žrebu pripasti (pripadati), kot delež pripasti (pripadati), v delež priti komu: mihi obtinget sors Pl., quibus sors obtigisset Suet.; poseb. kot publicistični t.t. o žrebu pri oddajanju služb: quaestor (sc. Cato) obtigit Africano consuli N., consularis tibi obtigit Ci., consulatus obtigit tibi Suet., alicui sorte obtingit provincia aquaria Ci., tibi sorte obtigit, ut ius diceres Ci.

2. primeriti (primerjati) se komu, zade(va)ti koga, (z)goditi, dogajati se komu: Ter., si quid obtigerit, aequo animo moriar Ci., vir et uxor iuraverant, ut, si quid alteri obtigisset, alter moreretur Sen. rh., constitit talem ei mortem paene ex sententiā obtigisse Suet.

occorrere^* v. intr. impers. (pres. occorre)

1. biti potrebno

2. pripetiti, dogoditi, dogajati se

operare

A) v. tr. (pres. ōpero)

1. delati, izvršiti:
operare miracoli delati čudeže

2. med. operirati; izpeljati, izvesti operacijo:
operare qcn. d'urgenza koga nujno operirati

3. tekstil vtkati vzorce:
operare la seta tkati vzorce v svilo

B) v. intr.

1. delovati, biti dejaven:
operare contro qcn. delati proti komu, zoper koga
operare a favore di qcn. delati v korist koga, komu v prid
la ditta opera nel settore delle esportazioni podjetje dela v izvozu

2. delovati, učinkovati

3. voj. izvesti, izvajati operacije

C) ➞ operarsi v. rifl. (pres. mi ōpero)

1. (verificarsi) izvršiti se; dogoditi, dogajati se; priti, prihajati do:
si è operato in lui un radicale mutamento pri njem je prišlo do globoke spremembe

2. med. operirati se; dati se operirati; biti operiran

petréce petréc

I. vt. preživljati, preživeti, prebiti (čas)

II. vi. zabavati se

III. vr. dogajati se, zgoditi se

prigádati prìgādām
I. ugibati
II. prigadati se dogajati se

prodúce prodúc

I. vt.

1. izdelovati, izdelati

2. pridelovati, pridelati

3. ustvarjati, ustvariti

4. povzročati, povzročiti; zadati

II. vr. dogajati se, zgoditi se, pripetiti se

ráditi rȃdīm, rádi, rȃđāh -āše, rȃđen -a
I.
1. delati: raditi rukom, glavom; raditi u fabrici, na čemu, kod koga, za koga; raditi po svojoj glavi, na svoju ruku; raditi po učinku
2. delati, delovati srce mu ne radi više
3. opravljati: raditi zanat
4. obdelovati: raditi zemlju
5. raditi kome o glavi streči komu po življenju; raditi ispod žita skrivaj, zahrbtno kaj delati; raditi iz petnih žila delati, prizadevati si na vse pretege; šta da mu radiš! kaj se more!; šta radiš kako živiš, kaj delaš
II. raditi se
1. delati se: kako se radi, tako se i prolazi
2. iti za kaj: tu se ne radi o tome tko će ovaj posao izvršiti, nego kako će ga izvršiti
3. dogajati se: šta se to radi po našoj zemlji kaj se dogaja po naši deželi; o koži mu se radi za kožo mu gre

ricapitare v. intr. (pres. ricapito) spet priti, spet nanesti, nanašati, spet zgoditi, dogajati se

seguire

A) v. tr. (pres. seguo)

1. slediti, hoditi za; zasledovati; spremiti, spremljati (tudi pren.):
il cane segue il padrone pes spremlja gospodarja
un ricordo che mi seguirà sempre spomin, ki me bo vedno spremljal

2. iti, hoditi po:
seguire la via giusta iti po pravi poti (tudi pren.);
seguire la corrente pluti po toku; pren. slediti zgledu večine
seguire i passi di qcn. iti za kom; pren. koga posnemati

3. pren. slediti, biti pristaš (nauka, ideje); držati se; ekst. posnemati
seguire le prescrizioni del medico držati se zdravniških napotkov
seguire la moda slediti modi

4. pren. spremiti, spremljati; poslušati, prisluhniti; ekst. obiskovati:
seguire qcn., qcs. con lo sguardo spremljati koga, kaj s pogledom
seguire la lezione poslušati predavanje
seguire un corso di informatica obiskovati tečaj računalništva

B) v. intr.

1. slediti, izhajati, izvirati, prihajati do česa:
ne seguirono notevoli complicazioni zaradi tega je prišlo do precejšnjih zapletov

2. dogoditi, dogajati se; biti:
segua che vuole, segua che può pog. kar bo, pa bo

3. nadaljevati se:
segue se nadaljuje (v naslednji številki)

slučávati se slùčāvā se
1. dogajati se
2. strjevati se

spielen

1. igrati (gegen proti, um za); Kind: igrati se; Wind, Wellen: poigravati se (mit z); ein Musikstück: igrati, zaigrati; ein Instrument: igrati; Fußball spielen igrati nogomet; Indianer spielen igrati se indijance; ein Los spielen igrati na srečko; Lotto spielen igrati v lotu; falsch spielen goljufati (pri igri); hoch spielen igrati za visoke vsote; eine Rolle spielen igrati/imeti vlogo, figurativ biti pomemben; Theater spielen figurativ iti se teater

2. einen Ball irgendwohin spielen poslati žogo (kam)

3. eine Oper usw.: dogajati se (nekje)

4. spielen lassen Muskeln: kazati/razkazovati mišice ( tudi figurativ ); Beziehungen spielen lassen vleči za vse niti; alle Reize spielen lassen razkazovati vse čare

5. gespielt werden: ...was gespielt wird ... kaj se dogaja, za kaj gre
an: spielen an poigravati se z; an die Wand spielen figurativ potisniti v ozadje;
in: in (allen) Farben spielen prelivati se; in eine Farbe spielen prehajati v barvo; ins Gelbliche spielen biti rumenkast; in die Presse spielen spraviti v roke tiska;
mit: mit dem Gedanken spielen poigravati se z mislijo;
nach: sich nach vorn spielen figurativ preriniti se v ospredje

stattfinden^* dogajati se, biti (ein Konzert findet statt koncert bo), biti opravljen (... [daß] dass eine Untersuchung stattgefunden hat ... da je bila opravljena preiskava); Recht nastopiti

steigen (stieg, gestiegen) Temperatur: vzpenjati se; Preise, Flugzeug, Nebel, Rauch: dvigati se; (höher/größer werden) naraščati; nach unten: spuščati se; auf einen Stuhl, Tisch, aus dem Auto: stopiti na/iz; durchs Fenster: splezati skozi okno; Fest: biti, dogajati se; steigen lassen ein Fest: prirediti; Technik Stahl: rasti; Pferd: vzpenjati se na zadnje noge;
auf: auf die Bremse steigen stopiti na zavoro, pritisniti na zavoro;
in: in die Augen steigen Tränen: zaliti oči; ins Bett steigen zlesti v posteljo; ins Gesicht steigen Blut: udariti v obraz; in die Kleider steigen potegniti (obleko) nase; in den Kopf steigen stopiti v glavo ( tudi figurativ ); in die Nase steigen udariti v nos

stir³ [stə:]

1. prehodni glagol
(pre)mešati (tekočino); (po)drezati; (pre)tresti, premakniti, razgibati; spodbuditi, izzvati (to, into k)
razvneti, razburiti, razburkati

2. neprehodni glagol
(dati) se mešati; premakniti se, premikati se, gibati se, razgibati se; zbuditi se, vstati; razburiti se; reagirati (to na)
krožiti (novica), prenašati se; zgoditi se, dogajati se

anything stirring? se kaj dogaja? kaj novega?
not a breath (of wind) is stirring najmanjše sapice ni
to stir s.o.'s blood razburkati, razvneti, navdušiti koga
to stir one's coffee premešati si kavo
don't stir! ne premikajte se!
not to stir an eyelid niti z očesom ne treniti
not to stir a fingor (to help) s prstom (niti z mezincem) ne migniti (v pomoč)
to stir the fire podrezati ogenj
he never stirs out of house on se nikoli ne premakne iz hiše, vedno čepi doma
nobody is stirring yet nihče še ni vstal (iz postelje)
to stir heaven and earth figurativno napeti vse sile
to stir the heart ganiti srce
there is no news stirring nobena novica ne kroži
to stir one's stumps pogovorno hitreje stopiti, pohiteti, podvizati se
to stir s.o.'s wrath razjariti, razbesniti koga, spraviti koga v besnost

succēdere^*

A) v. intr. (pres. succēdo)

1. slediti (komu, čemu); naslediti (koga); priti za:
Tiberio succedette ad Augusto Tiberij je nasledil Avgusta
l'effetto succede alla causa učinek je posledica vzroka

2. zgoditi, dogoditi, dogajati se; pripetiti se:
sono cose che succedono te stvari se dogajajo

B) ➞ succēdersi v. rifl. (pres. mi succēdo) (susseguirsi) slediti si