Franja

pupil¹ [pjú:p(i)l] samostalnik
učenec, -nka, gojenec, dijak
pravno mladoletnik
ekonomija praktikant, začetnik

pupil teacher učiteljski praktikant, dijak učiteljišča na praksi

scholar [skɔ́lə] samostalnik
učenjak; učenec, -nka, dijak
arhaično kdor se uči; poznavalec slovstva, zlasti klasičnega; humanist; štipendist; oseba, ki zna brati in pisati
domačno kdor (po)zna kak šolski predmet
arhaično privrženec, učenec

the scholars of Socrates Sokratovi učenci
a Greek scholar helenist
he is a good English scholar on je dober v angleščini
he is a quick scholar on se hitro nauči

scholasticus (scolasticus) 3 (tuj. σχολαστικός) k šoli (poseb. govorniški šoli) sodeč, šolski, govorniški (retorski): aures VARR. AP. NON., lex PLIN. IUN., materia Q., controversiae Q., T. v govorniških šolah obravnavane (razpravljane, predstavljane), declamationes GELL. Od tod subst.

1. scholasticus -ī, m
a) dijak, učenec; poseb. govorništva: VARR. FR., PETR., Q. idr., contentus scholasticorum clamoribus T., annum sexagesimum excessit et adhuc scholasticus est PLIN. IUN.
b) učitelj (profesor) govorništva, govorniški učitelj, šolski govornik, retor: SEN. RH., PLIN. IUN. idr., ne scholasticus existimaretur SUET.; kot psovka = šolski neslanec, muhovec, pikolovec, (šolski) pedant: PETR., heus tu, scolastice AP.
c) pri pravdanju izkušen retor: COD. TH.
d) sploh učenjak: P. VEG., HIER., poseb. slovničar: V. (Catal.).

2. scholastica -ōrum, n govorniške vaje (declamationes) ali prepirke (namišljeni prepiri) (controversiae) v govorniških šolah, šolska predavanja: SEN. RH., in scholasticis Q.

schoolboy [skú:lbɔi]

1. samostalnik
učenec, dijak

2. pridevnik
šolarski, dijaški

a schoolboy mischief šolarska objestnost

Schüler, der, (-s, -) šolar, učenec, dijak; ein Schüler von Freud: (Freudov) učenec

şcolár

I. -ă (-i, -e) adj. šolski

II. -i m šolar (-ka), učenec (-nka), dijak (-inja)

student [stjú:dənt]

1. samostalnik
študent(ka), dijak(inja); raziskovalec, proučevalec, učenjak; izobraženec; oseba, ki se znanstveno ukvarja s čim; marljiv bralec (časopisov)
britanska angleščina štipendist(ka)

a close (hard) student marljiv študent
law student študent prava
medical student študent medicine, medicinec
a student of nature naravoslovec
to be a student of law študirati pravo

2. pridevnik
študentovski

student life študentovsko življenje

studēnte m (f -essa)

1. dijak, dijakinja; srednješolec, srednješolka:
studenti medi srednješolci

2. študent, študentka:
studenti universitari študentje
studente di lettere, di medicina študent filozofije, medicine
casa dello studente študentski dom

svr̀zislovo m dijak, ki je obesil šolo na klin

ȕčenīk m učenec, dijak: učenik osnovne škole; učenik u privredi učenec v gospodarstvu, vajenec; Jagić je Miklošičev učenik

воспитанник m gojenec; dijak; rejenec

старшеклассник m učenec višjih razredov, dijak

у́чень у́чня ч., učênec -nca m., diják -a m., vájenec -nca m.

• у́чень дев’ятирі́чної шко́ли osnovnošólec
• у́чень сере́дньої шко́ли srednješólec

bizut(h) [bizü] masculin, argot dijak prvega razreda (novinec), bruc

časlóvac -vca m nekdaj dijak samostanske šole, ki se je učil po časlovcu: u našim školama učenici su se delili u to vreme na časlóvce i psaltirce, prema udžbeniku koji ko uči

dvòjkāš -áša m učenec, dijak s slabo oceno, s slabimi ocenami

đàčina ž velik, močan dijak: đačina kao i bačina

đáčiti đâčīm
I. dijakovati, biti dijak
II. đačiti se postajati dijak

đakòvati đàkujēm dijakovati, biti dijak: dok je on još đakovao

Fahrende, der, (ein -r, -n, -n) potnik; potujoči študent/dijak/pomočnik; potujoči artist