Franja

mirìsati mìrišēm (gr. myrizein)
1. dišati: lipa miriše jakim mirisom; mirisati na znoj; to miriše na provokaciju
2. duhati, vohati: mirisati ružu
3. ekspr. marati: ovog mladića ni njegovi ne mirišu
4. ekspr. ovaj već miriše na koljivo ta ne bo več dolgo trave tlačil; čitava situacija miriše na barut položaj kaže na vojno, diši po smodniku

míriti -īm pesn. dišati, duhteti: vetrić piri, lipa miri ko i pre

mirosí

I. *miroáse vi. (za)dišati, dehteti

II. mirós vt. (za)vohati, izvohati

ob-oleō -ēre -uī (ob in olēre) (za)dišati, (za)dehteti, (za)vonjati; z acc. (po čem): alium (po česnu) Pl., antidotum Suet., eius faecem Ap.; abs.: numnam ego obolui? Pl. ali sem dišal?, alicui aliquid obolet Ap. komu diši kaj, kdo kaj duha (vonja); metaf.: Casina oboluit procul Pl. Kasina je zadišala od daleč, zaduhal (zavohal) sem = Kasino duham (voham) od daleč, oboluit marsupinam huic istuc Pl. zavohala je (= voha) mošnjo.

òdisati -išēm
1. dihati: veoma je umoran, jedva može odisati
2. puščati sapo: pukla svirala te odiše na pukotinu
3. dišati: odisati čime, po čemu; odisati ruzmarinom, mirisom ruža, svježinom, smradom; odisati po truleži odisati; dosadom, melanholijom, bogatstvom, srećom imeti duh po dolgočasju, melanholiji; diši po bogastvu, sreči

odorare

A) v. tr. (pres. odoro)

1. duhati, vohati, zavohati

2. pren. (fiutare) zavohati, uganiti, zaslutiti

3. dišaviti

B) v. intr.

1. dišati

2. pren. smrdeti:
la faccenda odora di truffa zadeva smrdi po prevari

oleō -ēre -uī (nam. *odeō; prim. odor)

1. dišati, dehteti, vonjati: Pl., Plin., Iuv., Stat. idr., olentes menthae O., (sc. apium) olentia pascua V.; occ. smrdeti: Pl., Lucan., Mart., Icti. idr., olentis uxores mariti (= kozla) H.; metaf.: verba oblitterata et olentia T. zastarele. Skladi: dišati, vonjati po čem z abl.: Afr. ap. Non., nardo Pr., Arabo rore O., olentia sulphure stagna; še pogosteje z acc.: Ter., Varr., o. unguenta Pl., vina oluerunt Camenae H., pastillos Rufillus olet, Gorgonius hircum H., unguentum magis laudari, quod ceram quam quod crocum olere, videatur Ci., nihil o. Pl., Ci. ep.; z adj. in adv.: grave olens V. močno dišeč, suave olens V., Cat. prijetno dišeč, blagodišeč, bene o. O., Ci., male Pl.

2. metaf.
a) dišati po čem = razode(va)ti, ovajati, (po)kazati kaj: malitiam Ci., nihil peregrinum Ci., verba olent alumnum Q., Epicurus nihil (acc.) olet ex Academiā Ci. nič ne diši po Akademiji = Epikur ne pozna nič akadem(ij)skega duha.
b) dišati = da(ja)ti se čutiti (spozna(va)ti, zazna(va)ti), čutiti se, zlahka biti zazna(va)n, spozna(va)ti: olet homo quidam Pl. čutiti ga je, voham ga, aurum olet huic Pl. moj denar mu diši = čuti, da imam denar, illud non olet unde sit … ? Ci. ali temu ni lahko spoznati vzroka = ali to ne razodeva svojega vzroka?

Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: olunt Petr., olat Afr. fr. olant, olĕre Pl.

oler [-ue-, pres sg huelo, pl olemos] dišati; (za)vohati; imeti duh (vonj)

oler bien dišati
oler mal neprijetno dišati, smrdeti
eso huele a traición to diši po izdajstvu
oler el pote (fam) zavohati

olezzare v. intr. (pres. olezzo)

1. knjižno dišati, zadišati

2. iron. smrdeti

perfumar prekaditi; parfumirati, nadišaviti; dišati

profumare

A) v. tr. (pres. profumo) odišaviti, parfumirati

B) v. intr. dišati:
la chiesa profuma d'incenso cerkev diši po kadilu

C) ➞ profumarsi v. rifl. (pres. mi profumo) nadišaviti, naparfumirati se

red-oleō -ēre -uī (red in olēre) širiti vonj (duh), da(ja)ti od sebe kak vonj (duh), (za)dišati, vonjati, smrdeti, zaudarjati: redolentia māla O., murrae redolent O., thymus redolet Q., anima redolens Sen. rh. smrdljiva sapa; na vprašanje po čem?

1. z abl.: thymo V.

2. z notranjim obj.: vinum Ci., thymum Q.; metaf.: Val. Max., Plin. idr., ut multa eius sermonis indicia redolerent Ci., ex illius orationibus Athenae redolere videntur Ci. da dišijo po Atenah, orationes antiquitatem redolentes Ci. — Od tod adj. pt. pr. v komp. redolentior -ius, gen. -ōris bolj vonjajoč, bolj dišeč: Aug.

Opomba: „redoleo, redolui et redolevi“ Prisc.

reek [ri:k]

1. samostalnik
para, izparina, izparevanje; (plesniv, pokvarjen) vonj (duh, zrak), smrdljivo ozračje
škotsko dim

reek of blood duh po krvi

2. prehodni glagol
(pre)kaditi; zadimiti; oddajati izpuhtevati dim itd.
neprehodni glagol
dimiti se, kaditi se (with od)
izparevati, dišati, smrdeti (of, with po)
zaudarjati
figurativno biti napojen, napolnjen (of s čim)

to reek of garlic dišati po česnu
the room reeked with tobacco soba je bila polna dima od tobaka
the air reeked of revolution figurativno v zraku je dišalo po revoluciji

relish² [réliš]

1. prehodni glagol
napraviti (kaj) okusno, tečno, slastno; dati prijeten okus (čemu); začiniti (with z)
najti slast v, imeti užitek od, uživati (v čem, kaj), imeti rad; rad (kaj) jesti, s tekom jesti

2. neprehodni glagol
biti okusen (tečen, slasten, prijeten); dišati, iti v tek (slast), tekniti; imeti okus, tek (za kaj)

to relish of dišati po; spominjati na
to relish well (badly) imeti dober (slab) okus
I do not relish the idea of staying here misel, da bi ostal tu, mi ne prija
I did not relish the coffee kava ni bila po mojem okusu
do you relish the lobster? vam gre jastog v slast?
he did not relish the proposal predlog mu ni (preveč) dišal (prijal)

re-sipīo -ere (re in sapere)

1. dišati po čem, imeti okus česa, po čem, imeti priokus po čem, vleči (cikati) na kaj; z acc.: quod (sc. mustum) resipit ferrum Varr., vinum resipit picem Plin. ima vonj (okus) po smoli, cika na smolo; metaf.: non dubium est, quin istae fabulae resipiant stilum Plautinum Gell., Epicurus … minime resipiens patriam Ci. ki prav nič ne diši po svojem rodnem mestu = ki mu manjka atiške dovtipnosti, ki je brez „atiške soli“.

2. dišati drugače kot prej = bolje dišati: ut insulsa resiperent Aus.

respirar dihati; dišati; oddahniti se, odpočiti se

sin respirar brez oddiha, brez počitka; ne da bi črhnil besedico
no tener por dónde respirar (fig) ne znati kaj odgovoriti na obdolžitev
ahora sé por dónde respira (fig) zdaj vem, kakšen je (on)

riechen (roch, gerochen) intransitiv dišati, schlecht: smrdeti, zaudarjati (nach po); transitiv vohati, zavohati, duhati; figurativ nach Schnee, Verrat usw.: dišati po (snegu, izdaji itd.); nicht gut riechen/faul riechen figurativ smrdeti; jemanden nicht riechen können ne marati (koga); etwas nicht riechen können ne moči vedeti vnaprej (česa); die Lunte/den Braten riechen zavohati, da je nekaj v zraku; riechen an ovohavati (kaj), duhati (kaj)

saber* vedeti, (po)znati, razumeti; izvedeti; spoznati; učen ali pameten biti, znanje imeti; dišati, okus imeti (po)

saber de memoria na pamet znati
saberlo todo vse znati
saberlas todas, saberlas muy largas zelo premeten biti
saber por la prensa izvedeti iz časopisa
a lo que yo sé kolikor jaz vem
por lo que sé kolikor vem
le sabía en casa vedel sem, da je doma
sin saberlo ne da bi za to vedel
sin saberlo yo ne da bi jaz za to prej vedel
saber a dišati po, imeti okus po
saber a quemado dišati po zasmojenem
no saber de u/c nobenih vesti ne imeti o čem; ne vedeti, kje je kaj
saber bien dobro dišati
hacer saber dati komu vedeti, sporočiti komu kaj, obvestiti
a saber, es a saber in sicer, namreč, tj.
no saber cuántas son cinco (fig) ne znati do pet šteti, zelo neumen biti
ya se sabe to je samo po sebi umevno
a saber cuándo vendrá kdo ve, kdaj bo prišel
vete (ali vaya V.) a saber kdo ve! to je težko reči!
no saber dónde meterse (fig) biti v veliki zadregi
está por saber si... vprašanje je sedaj, če ...
sabe Dios vedi bog
me sabe mal žal mi je
las gentes que saben izobraženi ljudje
no, que yo sepa ne, da bi jaz vedel
¿puede saberse? smem vprašati? lahko izvem?
todo se sabe nič ne ostane prikrito
¡sepamos! na dan s tem!

saborear v slast iti, dišati; okusno ali slastno napraviti; najti užitek

saborearse (con) najti zadovoljstvo, naslajati se na

sapere^*

A) v. tr. (pres. sò)

1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati

6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

B) v. intr.

1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim