cabo moški spol (skrajni) konec; rob; štrcelj, preostal košček; ročaj, držaj; štrena; steblo; nit; meja; vodja, korporal; rt, predgorje; vrv
cabo de año zadušnica na obletnico smrti
cabo de brigada komandant brigade
cabo de cuartel straža v vojašnici
cabo de división komandant divizije
cabo de escuadra korporal
cabo de fila, cabo de ala vodja oddelka
cabo de guardia vodja straže
cabo de maestranza delovodja v tovarni topov
al fin y al cabo, al cabo (al cabo), al cabo y a la postre končno, konec koncev, prav za prav
al cabo de un año po enem letu
al cabo de un rato kmalu nato
al fin y al cabo končno, konec koncev
hasta el cabo del mundo do konca sveta
de cabo a cabo (de cabo a rabo) od enega konca do drugega, od A do Ž
por ningún cabo nikakor ne
dar cabo dovršiti; uničiti
estar al cabo (de la calle) popolnoma razumeti, popolnoma poučen biti o
estar (muy) al cabo pojemati
llevar a(l) cabo u/c izvesti; do skrajnosti gnati
no tener cabo ni cuerda zelo zapleten biti
Cabo del Norte Severni rtič
Cabo de Buena Esperanza Rtič dobrega upanja
cabos pl pritikline obleke
cabos sueltos nepredvidene okolnosti; novice (v časopisu)
atar (juntar, unir) cabos zbrati svoje dokaze ali misli
conducteur, trice [kɔ̃düktœr, tris] adjectif vodilen; masculin, féminin voznik, šofer; sprevodnik; vodja; strojni mojster; gonjač, paznik
él prevodnik, žila (v kablu)
à plusieurs conducteurs več žilnat
bon, mauvais conducteur de l'électricité dober, slab prevodnik elektrike
conducteur de voiture, de camion voznik, šofer avtomobila, tovornjaka
conducteur des travaux delovodja
conducteur aérien nadzemeljski elektrovod
conducteur inactif mrtev elektrovod
conducteur de machine strojevodja
fil masculin conducteur vodilna nit
poteau masculin de conducteur elektrovodni drog
rail masculin conducteur elektrovodna tračnica
mettre le conducteur à la terre ozemljiti vod
faber -bra -brum (indoev. kor. dhabh skladno stikati, lepotiti) spreten, umet(el)en, mojstrski: Prud., ars O., signaculum faberrimum Ap. Adv. fabrē: Pl., Mel., Sil., Ap.; superl. faberrimē: Ap., Amm. Pogosto fabrē faciō ali v sklopu fabrēfaciō -ere -fēcī -factum spretno (umetelno, mojstrsko) izdelati, s pass. fabrēfīō -fierī -factus sum: Lact., Hier., Aug., classem fabrefecit Aur., ex aere multa fabrefacta L. umetnine iz medi, argenti aerisque fabrefacti vis L. mnogo umetnin iz srebra in medi, ad id fabrefactis navigiis L., quidquid fabrefieri potest ex auro, ex argento, ex aere Vulg.; pren.: ut haec (fallacia) est fabre facta ab nobis Pl. premeteno nasnovana. — Večinoma kot subst. faber -brī m
1.
a) rokodelec (zlasti kovač in tesar), delavec, izdelovalec, umetnik, poseb. trde snovi (les, kamen, kovine) obdelujoči: Q., ferrarius PL. kovač, tignarius Ci. tesar, aerarius Plin. medar, kotlar, argentarius Icti. srebrar, compedum Aus. sponar, mancipium pro fabro aut pro tectore emere Ci., ferrum forcipe faber (kovač) lacubus demittit O., faber volans Iuv. (o Dedalu) umetnik; pesn. z gen. snovi: faber aeris H. ali marmoris aut eboris fabri H. umetnik(i), obdelovalci medi, marmorja ali slonove kosti.
b) v pl. rokodelci, poseb. stavbarski: publice coactis fabris Ci., ille cum fabris se domum meam venturum esse dixit Ci., praefectus fabrûm locum tribulibus suis dedit Ci. delovodja, collegium fabrorum Plin. iun., fabri aedium Gell. stavbeniki; pren.: his crescunt patrimonia fabris Iuv.
c) occ. voj. rokodelska četa, okopniki, inženirski oddelek: duae fabrûm centuriae L., ex legionibus fabros deligit C., praefectus fabrûm C., N. idr. = načelnik inženirskega oddelka.
2. pren. riba kovač, sicer Zeus imenovana (Zeus faber, Linn.): O., Plin.
jefe moški spol načelnik, predstojnik, vodja, šef, poveljnik
jefe de stación načelnik postaje
jefe político vplivna politična osebnost; Arg okrajni načelnik
jefe de taller delovodja
jefe de tren vlakovodja
comandante en jefe vrhovni poveljnik
ingeniero (en) jefe glavni inženir
prae-ficiō -ere -fēcī -fectum (prae in facere) postaviti (narediti, nastaviti, določiti) koga za prefékta (predstojnika, načelnika, nadzornika, poveljnika), postaviti koga čez koga ali kaj, postaviti koga na čelo koga ali česa: O. idr., aliquem provinciae Pl., praefeci rure recte qui curet tamen Pl., aliquem pecori Ci., Syriae Cu., bello gerendo Ci., bello Ci., tantis rebus Ci., pontifices sacris Ci., certum magistratum alicui procurationi Ci., aliquem in exercitu Ci. izročiti (zaupati) komu poveljstvo, podeliti komu častniško službo (prefekturo), postaviti koga za častnika (prefekta), munitioni, Galliae, provinciae C., legatos legationibus C., lucis Avernis V., post suffragante Theramene populi scito restituitur parique absens imperio praeficitur N. biti postavljen (nastavljen) za poveljnika z enako oblastjo (z enakimi pooblastili), exercitui, classi N., ei rei Datamen praefecit N. vodstvo pri tem podvigu je zaupal Datamu, aliquem negotio praeficere N. izvršitev naloge zaupati komu, certos N. določiti (odrediti) zanesljive ljudi, sacerdotes suos cuique deorum praeficere L. slehernemu izmed bogov postaviti (določiti) svečenike za opravljanje bogoslužja, sacerdotio Neptuni Plin., libertos rationibus, libellis et epistulis T., aliquem provinciae T. — Od tod subst. pt. pf. praefectus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, poveljnik, prefékt.
1. v zasebnem življenju: praefectos (sc. familiarum) alacriores faciundum praemiis Varr., nec mulieribus praefectus praeponatur Ci., his (sc. Graeculis philosophis) utitur quasi praefectis libidinum suarum Ci.; šalj.: praefecti popinae atque luxuriae Favorinus ap. Gell. največji sladokusci in rafinirani uživači.
2. v javnosti
a) kot naslov raznih civilnih in vojaških oblastnikov (prim. praefectura): praefectus gymnasii (= gr. γυμνασιάρχης) Pl. gimnaziárh, praefectus moribus mulierum (= gr. γυναικονόμος) Pl. nadzornik ženskih nravi (ženske morale) in domače discipline, praefectus morum N. ali moribus Ci. nravi, praefectus custodum N. prefekt (poveljnik) straže, praefectus nocturnae custodiae Ap. prefekt (poveljnik) nočne straže (nočnih straž), praefectus vigilum T., Icti. ali vigilibus Icti. prefekt (načelnik) redarjev oz. nočne straže (poveljnik kohort, ki so skrbele tudi za požarno varnost), praefectus annonae L. ali rei frumentariae T. prefekt za oskrbo z žitom, nadzornik žitarstva, višji tržni nadzornik, preskrbovalec živeža, oskrbovalec z živežem, praefectus aerarii (aerario) L., Plin. iun. prefekt (nadzornik) državne blagajne = zakladnik, zakladničar, praefectus urbis (urbi) Varr. ap. Gell., L., T., Plin., Gell., Suet., Icti. (tudi samo praefectus Suet.) mestni prefekt, mestni (= rimski) poglavar (= rimski župan), upravitelj Rima, v času republike le namestnik odsotnega konzula, za časa cesarjev stalna služba s svojim sodstvom; odgovoren je bil za ohranjanje reda in miru znotraj mestnih meja in s tem namenom je pod svojo oblastjo imel tri mestne kohorte (= policijski oddelki, cohortes urbanae) = praefectus urbicus Lamp., praefectus castrorum (castris) T., Vell. taborski prefekt, nadzornik postavitve tabora, ki je skrbel za postavljanje tabora in pripravo vseh za postavitev potrebnih stvari, praefectus fabrum C., N., Vell. prefekt rokodelcev, poveljnik inženirskega oddelka, vodja vojaškega tehničnega oddelka, tudi = delovodja: Ci., praefectus praetorii T., Suet. ali praetorio Veg., Icti. ali praetorianorum Suet. ali praetoriarum cohortium T. (tudi samo praefectus Plin. iun.) prefekt pretorijancev, pretorij(an)ski prefekt, poveljnik cesarske telesne straže (pod njegovim poveljstvom je bilo devet elitnih kohort pretorijancev (cohortes praetoriae)), v poznem cesarstvu tudi upravitelj oz. namestnik v enem od štirih glavnih delov rimskega cesarstva, toda praefectus cohortis (praetoriae) T. častnik, oficir, praefectus legionis T., Suet. legijski prefekt, prefekt legije, poveljnik legije, legijski poveljnik (v času republike imenovan legatus legat), praefectus classis L., Ci., N., T., Plin. mornariški prefekt, prefekt (poveljnik) ladjevja (brodovja, mornarice), admiral, praefectus navis poveljnik ladje, ladjevodja, kapitan, v pl. praefecti navium L., Fl.
b) poveljnik oddelka vojske (bodisi konjeniškega krila (ala) ali kohorte (cohors) v pehoti): praefectus equitum Gallorum Hirt., alae T., cohortis T., pogosto samo praefectus C., Ci., N. (vojaški) poveljnik.
c) α) v rimskem cesarstvu cesarski namestnik, cesarski upravitelj, prefékt: praefectus Aegypti Suet., Alpium Plin. Od tod β) preneseno na nerimske razmere (za poveljnike in visoke državne uradnike Perzijcev in drugih azijskih narodov): Lydiae, Ioniae totiusque Phrygiae N. satrap, praefecti regii N. satrapi, praefectus regius L. ali regis S. ali Cassandri N. general, podpoveljnik, paša, v sklopu tudi samo praefectus Fl.