Franja

lēgātārius 3 (lēgātum)

1. komur je v oporoki kaj oporočeno (zapuščeno, določeno): mulier Icti.; od tod subst. lēgātārius -iī, m imetnik volila, legatar, dedič: Suet., Icti.; lēgātāria -ae, f imetnica volila, legatarka, dedinja: Icti.

2. v oporoki naročen, z oporoko določen: privatorum memoris legatariae editiones parentant Tert.

legatee [legətí:] samostalnik
pravno legatar, kdor dobi volilo, dedič

miràščija m, miràždžija m
1. dedič
2. dial. mož, ki se priženi: čoveka koji dođe ženi u kuću i na imanje zovu ovde različito: pripuz, uljez, miraždžija

moştenitór -oáre (-óri, -oáre) m/f dedič (-inja), naslednik (-nica)

nàsljednīk m, násljednīk m (ijek.), nàslednīk m, následnīk m (ek.)
1. dedič
2. naslednik

succesór -oáre (-óri, -oáre) m/f

1. naslednik (-nica)

2. jur. dedič (-dinja)

successor [səksésə] samostalnik
naslednik; dedič (to s.o., of s.o. koga)

successor to the throne naslednik na prestolu

succēssor -ōris, m (succēdere)

1. naslednik v službi, posesti, obrti idr. (naspr. dēcēssor): Gell., Aug., Dig. idr., successori decessor invidit Ci. fr., successorem sibi cum valido exercitu mitterent L., dare aliquem alicui successorem Suet., Iust. za naslednika; toda (v negativnem pomenu) successorem alicui mittere L. epit., Suet. ali dare Suet. = koga odpustiti iz službe, vzeti komu službo, successorem accipere (v negativnem pomenu) Plin. iun. = biti odstavljen, biti odpuščen, službo izgubiti; successor fuit hic (sc. Tibullus) tibi, Galle, Propertius illi (sc. Vergilio) O., successor studii (v obrti) O., officii patris mei Vell., potentiae eius Vell., magni patrimonii, scholae Sen. rh., quasi Pythagorae successor et heres Mart., successores Alexandri Q.; o ženski osebi = naslednica: (sc. Phoebe) fraternis successor equis Cornelius Severus ap. Char.; metaf. (o neživih subj.): successor honoris Iunius O., nostro (sc. clipeo) … novus est successor habendus O. moj ščit je treba nadomestiti z novim, successore novo vincitur omnis amor O. z novo ljubeznijo.

2. occ. dedič: quo successore sagittae Herculis utuntur O. ki ga imajo … za dediča.

successore m naslednik; dedič

sucesor moški spol naslednik; dedič

los estados sucesores nasledstvene države

наследник m dedič, naslednik;
наследник престола prestolonaslednik

преемник m naslednik, dedič

спадкоє́мець -мця ч., dédič -a m.

Alleinerbe, der, Recht univerzalni dedič

Anerbe, der, dedič kmetije

cadūcārius 3 (cadūcus)

1. padavičen, božjasten, epileptičen: Aug.

2. ki se nikogaršnjega posestva tiče: lex Iulia caducaria Ulp. zakon o nikogaršnjem posestvu; subst. cadūcārius -iī, m dedič nikogaršnjega posestva: Isid.

Ersatzerbe, der, Recht nadomestni dedič

fideicommissārius 3 (fideicommissum) tičoč se (rodbinskega posestva, ki se ne sme prodati) fidejkomisa, fidejkomisen: Icti.; subst. fideicommissārius -iī, m (sc. heres) fidejkomisni dedič: Icti.

Haupterbe, der, glavni dedič

Hoferbe, der, dedič (zaščitene) kmetije