Franja

donator [dounéitə] samostalnik
darovalec, -lka

donatór -oáre (-óri, -oáre) m/f darovalec (-lka)

dōnātor -ōris, m (dōnāre)

1. darovalec: Sen. tr., Icti., Symm.

2. pren. odpuščevalec grehov: Aug.

donatore

A) agg. (f -trice) dajalen, darovalen

B) m (f -trice)

1. darovalec, darovalka, donator, donatorica

2. med. dajalec, dajalka, darovalec, darovalka:
donatore di sangue krvodajalec

donor [dóunə] samostalnik
darovalec, -lka

blood-donor krvodajalec

dotante moški spol darovalec

Geschenkgeber, der, darovalec

giver [gívə] samostalnik
darovalec; izdajatelj menice
trgovina prodajalec

giver of bill trasant

immolateur [-latœr] masculin darovalec (žrtve)

immolator [íməleitə] samostalnik
darovalec, -lka, žrtvovalec, -lka

immolātor -ōris, m (immolāre) žrtvovalec, darovalec: Ci., Prud.

largītor -ōris, m (largīrī)

1. darovalec, podaritelj, delilec, podelitelj, radodarnež, atrib. in predik. tudi = radodaren, darežljiv: largitor voluntarius repente senatus factus L. je naglo postal radodaren, praedae erat largitor L. je radodarno razdelil plen, je vojakom radodarno prepustil plen, dux minime largitor L. prav nič radodaren, l. sacri laticis Sil. (o Bakhu).

2. (v slabem pomenu) podkupovalec: Lentulum, largitorem et prodigum, non putat … appellari posse popularem Ci., exsistuntque in re publica plerumque largitores et factiosi Ci.

largitore

A) agg. (f -trice) knjižno darovalen

B) m (f -trice) knjižno darovalec, darovalka

mūnerārius 3 (mūnus)

1. darilen: Cass.

2. h gladiatorskim igram sodeč; subst. mūnerārius -iī, m dajalec = prireditelj, organizator gladiatorskih iger: Sen. rh., Suet.; po Q. je to besedo prvi uporabil cesar Avgust.

2. (ob)darovalec: pauperum Hier.

oblatore m (f -trice) darovalec, darovalka (v pobožne, dobrodelne namene)

offerēnte m, f

1. darovalec, darovalka; donator

2. ponudnik, ponudnica

offerer [ɔ́fərə] samostalnik
ponudnik; žrtvovalec, darovalec

presenter [prizéntə] samostalnik
darovalec; predlagatelj

prilàgāč -áča m darovalec

prìložnīk m darovalec