Franja

interāneus 3 (inter) notranji; subst.

1. interāneum -ī, n debelo črevo, danka: Plin.

2. interānea -ōrum, n drobovje, drob, čreva: Col., Plin.

longanon -ī, n ali longavō (longaō) -ōnis, m ali longavus -ī, m (longus z nejasnim, morda kelt. obrazilom)

1. danka, mastnik: P. Veg., Cael. (z obl. longanon).

2. neka klobasa: Varr. (z obl. longavo), Arn. (z obl. longavus).

Mastdarm, der, Anatomie danka

pōdex -icis, m (prvotno pēdex, sor. s pēdō -ere) zadnjica, danka, zadnja plat, rit: podicis, Hortensi, est ad eam rem nata palaestra Luc. fr., sine podice Hymnis, [si] sine eugio, ac destinas Luc. fr., hietque turpis inter aridas natis podex velut crudae bovis! H., hispida membra quidem et durae per bracchia setae promittunt atrocem animum, sed podice levi caeduntur tumidae medico ridente mariscae Iuv.

rectum množina recta [réktəm, -ktə] samostalnik
anatomija rektum, danka

rectum [rɛktɔm] masculin, anatomie danka

rȅktum m (lat. rectum) anat. rektum, danka

Rektum, das, Anatomie danka, rektum

rētto

A) agg.

1. raven, prav:
angolo retto mat. pravi kot
caso retto jezik imenovalik, nominativ

2. pošten, vrl, dober

3. pravilen, točen:
retta pronuncia pravilna izgovarjava

4. anat.
intestino retto danka

B) m

1. pravilno, pošteno

2. prednja stran (lista); glava (novca)

3. anat. danka; rektus (mišica)

sessiō -ōnis f (sedēre)

1. sedenje: AUG. idr., status, incessus, sessio, accubitio tenent illud decorum CI., sessiones quaedam contra naturam sunt CI. nekateri načini sedenja; occ. (brezposelno, brezplodno, brezdelno) posedanje: illa sessio Capitolina CI. EP., ursae pigrā sessione languidae AP.

2. seja
a) za razpravljanje: ambulatio antemeridiana aut postmeridiana sessio CI.
b) pretorjeva sodna seja, sodno zasedanje: dies sessionum ULP. (DIG.).

3. meton.
a) sedišče, sedež, bivališče pod milim nebom, poseb. = exedra: tot locis sessiones gymnasiorum CI.
b) mesto, kjer kak ud „sedi“ ali tiči: veretri CAEL. sram, oculorum CAEL. očesna votlina.
c) danka, zadnjica, zadnjik, rit, ritnik: CAEL.

датчанка f Danka

датча́нка -и ж., Dánka -e ž.

rettocēle m med. zdrknjena danka, rektokela

ampolla f

1. steklenička:
le ampolle dell'olio, dell'aceto stekleničke za olje, za kis

2. anat. ampula:
ampolla rettale rektalna ampula, danka

cagalar moški spol

tripa del cagalar danka

culier [külje] adjectif

boyau masculin culier danka

danois, e [danwa, z] adjectif danski; masculin danščina

Danois masculin Danec
Danoise féminin Danka

gúznī -ā -ō ritni: -o crijevo danka

intestino² m anat. črevo:
intestino crasso, grosso debelo črevo
intestino cieco slepo črevo
intestino retto danka

intestīnus 3 (intus)

1. notranji, v notranjosti se nahajajoč: opus Varr., Vitr. idr. vdelano delo (mizarja umetnika); enako tudi subst. intestīna -ōrum, n: Pl. (Pseud. 343); subst. intestīnum -ī, n črevo, tudi (črevesni) prehod: Lucr., medium Ci. prepona, prečna mrena, caecum Cels. slepo črevo, slepič, tenue (tenuis) Cels. tanko črevo, crassius Cels., ieiunum Cels. tešče (lačno) črevo, rectum Cels., danka (= mastnica), summum Cels. dvanajst(er)nik, i. farcire (pren.) Varr., Isid. klobaso narediti (delati); nav. pl. intestīna -ōrum, n čreva, drob(ov)je (poseb. spodnjega dela telesa, exta = drobovje zgornjega dela telesa): reliquiae sibi depelluntur tum adstringentibus se intestinis tum relaxantibus Ci., ex intestinis laborare Ci. koga po trebuhu ščiplje, trebuh ga boli, intestina alicui crepant (crepitant), murmurant Pl. po črevesu (trebuhu) kruli komu, čreva se mu kregajo, creberrimo frigidae aquae usu intestina vitiare Suet., perurere intestina alicuius Cat., a visceribus ad intestina venire Lucr., Cels.; v enakem pomenu tudi intestīnī -ōrum, m: Varr. in intestīnae -ārum, f: Petr.

2. occ. notranji =
a) (notri) v državi (rodbini) bivajoč, se nahajajoč, domač (naspr. externus): bellum, latrocinium Ci., discordia Iust., dissensio Suet., pernicies rei publicae Ci., malum i. et domesticum Ci., intestinum externumne incommodum L. doma ali v inozemstvu, caedes L. umor v rodbini, umor sorodnika, scelus L., facinus, fraus Cu., clades Aur.
b) = v notranjosti duše se nahajajoč, subjektiven, podmeten (naspr. oblatus objektiven, predmeten): Ci.