Franja

Zadetki iskanja

  • čákati esperar (koga a alg) ; aguardar

    čakati na kaj esperar a/c, estar esperando a/c
    čakati v vrsti, v repu hacer cola
    čakaj malo! ¡espera un momento!
    na, le čakaj! ¡ya verás!
    na to boš dolgo čakal! (fig) puedes esperar sentado
    čakati, da ... esperar (ali aguardar) que (subj)
    pustiti koga čakati hacer esperar a alg (mucho tiempo)
    pustiti se čakati hacerse esperar; tardar mucho en llegar
  • čas moški spol (-a …)

    1. die Zeit (tudi fizika, filozofija), -zeit (iskanja Suchzeit, tehnika, šport izmerjeni Aufnahmezeit, tehnika izdelave enega kosa Stückzeit/Fertigungszeit, kuhanja Kochzeit/Garzeit, minimalni Mindestzeit, minimalni premora Mindestruhezeit, mrtvi Totzeit, normiran/predpisan Vorgabezeit, obeda Essenszeit, astronomija obhodni Umlaufzeit, obratovanja Betriebszeit/Geschäftszeit; obsevanja Bestrahlungszeit, oddajanja Sendezeit, odkopavanja Ausgrabezeit, ogrevanja Aufwärmzeit/Anheizzeit, elektrika osnovni Grundzeit, osvetlitve Belichtungszeit, tehnika povratni Rücklaufzeit/Verweilzeit, prestajanja kazni Haftzeit, preklopni Umschlagzeit, prihoda Ankunftszeit, pripravljalni tehnika Rüstzeit, tehnika pritezni Anzugszeit; razvojni Entwicklungszeit, reakcijski Reaktionszeit, realni Echtzeit/Realzeit, storitve kaznivega dejanja pravo Tatzeit, strojni Maschinenzeit, Maschinenarbeitszeit, svetlobni Lichtzeit, tehnika transportni Beförderungszeit, tehnika vklopni Ansprechzeit, zadrževanja Standzeit, zakasnitveni Verzögerungszeit, zamrzovanja Gefrierzeit, zasutja Verschüttungszeit, zavarovalni Versicherungszeit, zaviranja Bremszeit)
    čas za kaj die -zeit (oglede Besichtigungszeit, potovanja Reisezeit, diskusijo/posamezni prispevek Redezeit, obiske Besuchszeit, premislek Bedenkzeit, odobren za pogovor die Sprechzeit); porabljen/potreben za kaj: der Zeitaufwand
    dnevni čas die Tageszeit
    nočni čas die Nachtzeit (v zur)
    manjkajoči čas die Zeitlücke/ die Fehlzeit
    predpisani čas die Zeitvorgabe
    pridobljeni čas der Zeitgewinn
    fizika, filozofija prostor-čas die Raumzeit
    prostor in čas Zeit und Raum
    kraj in čas Ort und Zeit
    pojem časa der Zeitbegriff
    … časa Zeit- (izguba der Zeitverlust, kontrola die Zeitkontrolle, merilec der Zeitnehmer, merjenje šport die Zeitnahme, pomanjkanje der Zeitmangel, prekoračenje die Zeitüberschreitung, prihranek die Zeitersparnis, priprava za merjenje das [Zeitmeßgerät] Zeitmessgerät, zaznavanje die Zeitempfindung/ das [Zeitbewußtsein] Zeitbewusstsein)
    razporeditev časa die Zeiteinteilung

    2.
    čas po uri die Uhrzeit
    točen čas ( die ) genaue Zeit
    znak za točen čas das Zeitzeichen
    napoved časa die Zeitansage, po telefonu: der Zeitdienst
    krajevni čas die Ortszeit
    standardni čas die Normalzeit
    sončni čas die Sonnenzeit
    svetovni čas die Weltzeit
    srednjeevropski čas mitteleuropäische Zeit (MEZ)
    vzhodnoevropski čas osteuropäische Zeit (OEZ)
    zahodnoevropski čas westeuropäische Zeit (WEZ)
    enotni čas die Einheitszeit
    poletni čas die Sommerzeit
    zimski čas die Winterzeit
    srednjeevropski poletni čas mitteleuropäische Sommerzeit (MESZ)
    navedba časa die Zeitangabe
    astronomija, geografija računanje časa die Zeitrechnung
    razlika v času der Zeitunterschied

    3. šport (doseženi čas) die -zeit (mejni Grenzzeit, najboljši Bestzeit, najdaljši Höchstzeit, posamezni Einzelzeit, rekordni Rekordzeit, relaksacijski Relaxationszeit, skupni Gesamtzeit, srednji Durchschnittszeit, vrhunski Spitzenzeit, zmagovalca Siegerzeit)

    4. (doba) der Zeitabschnitt, die Periode
    figurativno podoba časa/slika dobe das Zeitbild
    dokument časa das Zeitdokument
    duh časa der Zeitgeist
    pojav časa/tiste dobe die Zeiterscheinung
    prelomni čas med dobama: die Zeitenwende
    okus časa/dobe der Zeitgeschmack (tedanjega damaliger)
    okoliščine tistega časa die (damaligen) Zeitumstände
    ogrevalni čas za zgradbe/stanovanja die Heizperiode
    razpolovni čas fizika die Halbwertszeit

    5. obdobje v letu: die -zeit, die -periode (adventni die Adventszeit, binkoštni Pfingstzeit, božični Weihnachtszeit, postni Fastenzeit, predbožični Vorweihnachtszeit, predpostni Vorfastenzeit, pustni Faschingszeit, velikonočni Osterzeit; dopustov Urlaubszeit, počitniški Ferienzeit; živalstvo, zoologija gnezdenja Nistzeit; jesenski Herbstzeit, poletni Sommerzeit, pomladni Frühlingszeit, zimski Winterzeit; setve Saatperiode, sušni Dürreperiode, zorenja Reifezeit, žetve Erntezeit)
    letni čas die Jahreszeit

    6. daljše obdobje: die -zeit (inflacijski Inflationszeit, krizni Krisenzeit, povojni Nachkriegszeit, prazgodovinski Vorzeit, predvojni Vorkriegszeit, prehodni Übergangszeit, prelomni Umbruchzeit, šolanja Schulzeit, študija Studienzeit, vladanja Regierungszeit, vmesni Zwischenzeit, vojni Kriegszeit zasedbe Besatzungszeit)

    7.
    čas od … do der Zeitraum (daljši längerer, nekaj dni von mehreren Tagen; v tem času in diesem Zeitraum)
    (časovni razpon) die Zeitspanne

    8. (trenutek) der Zeitpunkt
    čas zasutja der Verschüttungszeitpunkt
    der Termin; pravi čas: der richtige Augenblick (zdaj je čas za X jetzt ist der richtige Augenblick für X/die Zeit für X)
    čas je es ist (an der) Zeit
    čas bo (že) es wird (langsam) Zeit
    skrajni čas höchste Zeit
    njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen

    9. (rok) die Frist

    10.
    čas, prebit v … der -aufenthalt
    (v zaporu der Gefängnisaufenthalt)

    11. (trajanje, odmerjeni čas) die -dauer (kuhanje Kochdauer, do ponovitve Wiederkehrdauer, montaže Montagedauer, osvetlitve Belichtungsdauer, parkiranja Parkdauer, skladiščenja Lagerdauer, trajanja zavarovanja Versicherungsdauer, veljavnosti Gültigkeitsdauer, vožnje Fahrtdauer)

    12. glagolska oblika, npr. preteklik: die Zeitform, das Tempus
    glagolski čas die Zeit
    sosledica časov die Zeitenfolge

    13.
    čas zapiranja der -[schluß] schluss, die -[schlußzeit] schlusszeit
    (okenc [Schalterschluß] Schalterschluss, trgovin [Ladenschluß] Ladenschluss/[Ladenschlußzeit] Ladenschlusszeit)
    |
    izgubljeni čas die verlorene Zeit
    ki ga je mogoče nadomestiti: der Zeitverlust
    lep čas eine gute Weile
    čas je potekel die Zeit ist um
    |
    imeti čas/ne imeti časa Zeit haben/ keine Zeit haben
    izgubljati čas/ne izgubljati časa Zeit verlieren/keine Zeit verlieren
    jemati čas/jemati veliko časa Zeit rauben/zeitraubend sein
    krajšati (si) čas sich die Zeit verkürzen/vertreiben
    krasti čas die Zeit stehlen
    meriti čas die Zeit messen/nehmen, šport stoppen, ročno meriti: šport handstoppen
    prehiteti/prehitevati čas vorgreifen
    presti čas Däumchen/ die Daumen drehen
    pustiti komu čas (jemandem) Zeit lassen
    vzeti si čas sich die Zeit nehmen
    zabijati čas da bi minil: die Zeit totschlagen
    zapravljati čas pri delu, jedi ipd.: trödeln
    da bi čas hitreje minil zum Zeitvertreib/um die Zeit herumzukriegen
    čas beži die Zeit flieht
    čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
    čas vse prinese kommt Zeit, kommt Rat
    časa:
    koliko časa wie lange
    nekaj časa eine Weile, eine [Zeitlang] Zeit lang
    veliko časa viel Zeit, (dolgo) lange Zeit
    ki terja/za kar se porabi veliko/mnogo časa zeitaufwendig
    veliko časa (trajno) nekaj početi: dauer- (parkirati dauerparken, zračiti dauerlüften)
    dolgo časa brezposelni der Dauerarbeitslose
    največ časa die meiste Zeit
    otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
    zob časa der Zahn der Zeit
    dati časa Zeit geben
    ne izgubljati časa keine Zeit verlieren
    prihraniti veliko časa Zeit sparen
    ki prihrani veliko časa zeitsparend
    zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen
    za to mi je škoda čas dafür ist mir meine Zeit zu schade
    |
    nekaj časa eine [Zeitlang] Zeit lang, eine Weile
    vprašanje časa die Zeitfrage
    samo stvar časa nur eine Zeitfrage
    zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen, aus Zeitmangel
    |času:
    času primeren zeitgemäß; zeitgerecht
    dati času čas Zeit gönnen
    |na:
    igra na čas šport das Zeitspiel
    prestaviti na zgodnejši čas vorverlegen
    prestaviti na poznejši čas verlegen auf später
    vezan na čas zeitgebunden
    ob:
    ob pravem času zur rechten Zeit/zeitgerecht
    ob nepravem/ neprimernem času zur Unzeit, priti: ungelegen
    ob vsakem času jederzeit/ zu jeder Tageszeit
    vse ob svojem času alles zu seiner Zeit/ kommt Zeit, kommt Rat
    od:
    od časa do časa von Zeit zu Zeit
    v:
    v času … zur Zeit des …/zum Zeitpunkt des …/in der -zeit (vojne : in der Kriegszeit, miru in der Friedenszeit/ in Friedenszeiten)
    v njegovem času zu seiner Zeit
    v tem času in dieser Zeit/in diesem Zeitraum
    v zadnjem času in letzter Zeit/ neuerdings
    s/z:
    s časom mit der Zeit
    iti s časom mit der Zeit gehen
    v dirki s časom im Wettlauf mit der Zeit
    šport z istim časom zeitgleich
    z najhitrejšim časom ( der/die/das ) zeitschnellste
    za:
    za (časa) Xa (v času Xa) zur Zeit des X
    občutek za čas der Zeitsinn, das Zeitgefühl
    za določen čas auf Zeit, befristet
    osebje za določen čas das Zeitpersonal, vojak: der Zeitsoldat
    delo za določen čas die Zeitarbeit
    za kratek čas (prehodno) kurzzeitig, figurativno zum Vergnügen, zum Zeitvertreib
    vožnja za kratek čas die Vergnügungsfahrt
    | ➞ → časi; ➞ → delovni čas; ➞ → dolgčas; ➞ → prosti čas; ➞ → uradovalni čas; ➞ → začasa
  • čás time; (doba) epoch; tide, (razdobje) period; space of time; (letni čas) season; (ura) hour; gramatika tense; (vmesni) interval, interim, meantime

    božični čás Christmastime, Christmastide, arhaično yuletide
    poletni (delovni) čás daylight saving time
    konični čás (ure) rush hour, peak hours pl
    prometno šibki čás offpeak (ali slack) hours pl
    slabi, težki čási hard times pl
    skrajni čás! high time!
    prosti čás leisure; spare time
    ves moj čás the whole of my time
    s časom in the course of time, gradually
    o pravem čásu in time; in the nick of time; in due course of time, ZDA on time
    od čása do čása every now and then, from time to time, now and then, now and again, once in a while
    čez nekaj čása some time afterwards
    od tega čása since that time
    v kratkem čásu in a short time
    za kratek čás for a short time
    pred čásom, predčasno prematurely
    pred nekaj čása some time ago
    že nekaj čása prej for some time past
    že dolgo čása for a long time
    že pred dolgo čása long ago, a long time ago; ZDA pogovorno way back
    med tem čásom in the meantime, (in the) meanwhile
    od tega čása naprej from this time onward, henceforth
    od tistega čása dalje from that time forward
    v istem čásu at the same time
    nekaj čása (prislov) awhile, (samostalnik) a while
    ob nepravem čásu at the wrong time, out of season
    ob kateremkoli čásu, ob vsakem čásu at any time
    ves čás all along, all the time
    pred davnim čásom long ago
    v teku čása in the course of time
    vsak čás zdaj any time now
    v starih čásih in olden times
    v dobrih starih čásih in the good old days
    v tistem čásu at that time
    ob katerem čásu? at what time?
    v sedanjem čásu at present, now
    v določenem čásu within a fixed period, in due course
    zadnje čáse lately
    za vse čáse for all time
    prav v zadnjem čásu quite recently
    od davnih čásov from time immemorial, from time out of mind
    ob določenem čásu at the appointed time
    v prostem čásu at one's leisure
    šala o nepravem čásu ill-timed jest
    škoda čása za to it's a mere waste of time
    vsaka stvar ob svojem čásu everything in its season
    vse ob svojem čásu there is a time for everything, all in good time
    v čásu, v čásih poplav in times of flood
    čás beži time flies
    skrajni čás je it is high time
    to je samo vprašanje čása it's only a question of time
    je že tudi čás! (it's) about time, too!
    to je samo izguba čása it's a sheer waste of time
    za to je še čás there is plenty of time for that
    za to je še do jutri čás it can wait till tomorrow
    bil je čás, ko... time was when...
    za to je treba čása this takes time
    določiti čás to fix a date
    dati komu čás to give someone time
    imate malo čása zame? can you spare me a moment?
    čás se mu vleče time hangs heavy on his hands
    ne imeti čása za... to have no time for
    krajšati si čás to while away the time
    izkoristiti čás to take time by the forelock
    imam nekaj prostega čása I have some time to spare
    iti (vštric) s čásom to be abreast of the times
    nimam dosti čása, ne smem izgubljati čása I have no time to spare
    kje so lepi stari čási? pesniško where are the snows of yester year?
    kako dolgo čása ga ni! what a long time he has been gone!
    korakati s čásom to move with the times
    čási so minuli, ko... time was, when...
    čás je potekel time is up
    preganjati čás (figurativno) to while away the time
    prihraniti čás to save time
    prebiti svoj čás to pass one's time
    njegov čás je prišel his hour has struck
    čakati svoj čás to bide one's time
    držati korak s čásom to keep pace with the times
    priti ravno o pravem čásu to come in the nick of time
    čás bo pokazal time will show, time will tell
    čás presti (figurativno) to twiddle one's thumbs
    je škoda čása (ne izplača se) it is not worth while
    ob nepriličnem čásu priti h komu to intrude upon someone's time
    štopati čás to time with a stopwatch
    on je videl boljše čáse he had known better times
    vzeti mnogo čása to take long
    precéj čása mi bo vzelo, da... it will take me ages to...
    to mi vzame skoraj ves moj čás it takes up nearly all my time
    vzemite si čás! take your time!
    ubi(ja)ti čás to kill time
    ves čás sem to vedel I have known it all the time (ali all along)
    precéj čása te že nisem videl I haven't seen you for ages
    precéj čása bo trajalo, da... it will take some time to...
    zapravljati tratiti (svoj) čás to waste one's time, to fritter away one's time, ZDA žargon to boondoggle
    med tem čásom se je marsikaj zgodilo many things have happened in between
    čás je denar time is money
    preživljati težke čáse to have a hard time
    čás hitro teče time passes quickly (ali races by, flies)
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • čàs tiempo m ; (doba) período m , era f , época f ; espacio m de tiempo; lapso m

    dobri, stari časi los buenos tiempos (pasados)
    slabi časi malos tiempos; tiempos duros (ali difíciles)
    novi časi los tiempos modernos
    (po)letni čas (sezona) verano m, temporada f estival, (ura) hora f (ali horario m) de verano
    srednjeevropski čas hora f de Europa Central
    rekordni čas tiempo (de) record
    skrajni čas tiempo extremo
    vprašanje časa cuestión f de tiempo
    sedanji, pretekli, prihodnji čas (gram) presente m, pretérito m, futuro m
    prosti čas ratos m pl libres
    o pravem času a tiempo
    o nepravem času fuera de tiempo
    ob istem času al mismo tiempo
    od časa do časa de tiempo en tiempo; a veces; a ratos; de rato en rato; de vez en cuando
    pred časom (predčasno) antes de tiempo; prematuramente; demasiado pronto
    za nekaj časa por algún tiempo
    za malo časa por poco tiempo
    za nedoločen čas por tiempo indefinido
    med tem časom entretanto
    za čas do (para el tiempo) hasta
    v času od ... do desde... hasta; en el tiempo comprendido entre... y...
    v kratkem času en corto (ali poco) tiempo
    v sedanjem času en la actualidad; actualmente
    v najkrajšem času a la mayor brevedad
    za vse čase para siempre
    že dolgo časa desde hace (mucho) tiempo
    čez nekaj časa después (ali al cabo) de algún tiempo
    že od davnih časov desde tiempo(s) inmemorial(es); desde tiempos remotos
    v teku časa en el correr de los tiempos; en el trascurso del tiempo
    v zadnjem času en los últimos tiempos
    v našem, sedanjem času en nuestros tiempos (ali días); en los tiempos actuales; hoy en día
    s časom con el tiempo; a la larga
    ves ta čas (durante) todo ese tiempo
    za časa njegovega življenja durante toda su vida; mientras vivió
    vsaka stvar ob svojem času cada cosa a su tiempo; hay que saber dar tiempo al tiempo
    v prostem času a ratos perdidos
    čas je zlato el tiempo es oro
    časa je dovolj hay bastante tiempo
    za to je še čas no corre prisa; no es urgente
    za to je še čas do jutri eso puede dejarse (ali quedar) para mañana
    je le (še) vprašanje časa es sólo cuestión de tiempo
    dam ti 5 minut časa za ... te doy cinco minutos para...
    je (že) skrajni čas, da ... ya es hora de (nedoločnik), que (subj)
    imeti čas tener tiempo
    nimam časa za ... no tengo tiempo para...
    iti s časom ir con el tiempo; ser de su época
    to mi jemlje mnogo časa eso me roba mucho tiempo
    izgubljati čas perder (el) tiempo
    ne smemo izgubljati časa no hay tiempo que perder
    meriti čas (šp) cronometrar
    preganjati si čas z ... distraerse (ali entretenerse) con...; pasar el tiempo con...
    pridobiti na času ganar tiempo
    ubijati (dolg)čas matar el tiempo
    zahtevati mnogo časa exigir mucho (ali llevar) tiempo; necesitar mucho tiempo
  • čepéti (-ím) imperf. ➞ občepeti

    1. stare accovacciato, accoccolato

    2. starsene immobile, curvo

    3. trovarsi; starsene
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. čepeti in čakati starsene con le mani in mano
    kar naprej čepeti pri knjigah stare sempre curvo sui libri
    pren. že dolgo čepeti pri čem non combinare niente, non finire un lavoro
    pren. čepeti doma non muoversi di casa
    pren. čepeti na zapečku chiocciare
  • človek2 [ô] moški spol
    človek, ki (navadno) … dela ponoči: der Nachtarbeiter, dolgo spi: der Langschläfer, hodi v cerkev: der Kirchengänger, ima dve/več državljanstev: der Mehrstaater
    ima edini v družini zaslužek: der Alleinverdiener, išče počitek: der Erholungssuchende, je naredil/dela kariero: der Aufsteiger, je prestopil v drugo vero/stranko … der Überläufer, malo zasluži: der Kleinverdiener, moči posteljo: der Bettnässer, odloča: der Entscheidungsträger, pozno vstaja: der Spätaufsteher, si ne pripenja varnostnega pasu v avtomobilu: der Gurtmuffel, vedno reče da: der Jasager, vedno reče ne: der Neinsager, voli prvič: der Erstwähler, vozi sam: der Selbstfahrer, zavrača vojaško službo: der Kriegsdienstverweigerer, zgodaj vstaja: der Frühaufsteher, je star 20/30/40 … let: der Zwanziger/Dreißiger/Vierziger, je sredi 20/30/40 … der Mittzwanziger/Mittdreißiger/Mittvierziger …
    | ➞ → ponoči delati/spati dolgo/cerkev … (ein Nachtarbeiter sein …) ➞ → oseba, ki … ➞ → rastlina, ki … ➞ → žival, ki …
  • čŕv (-a) m

    1. verme; (lesni) tarlo:
    goditi se komu kot črvu v loju stare come un pascià, come un re
    že dolgo ga jedo črvi è da lungo tempo pasto dei vermi
    zvijati se kot črv torcersi come un verme

    2. pren. (moreč občutek) tarlo, tormento, tormentone; redko verme

    3. pren. (nepomemben človek) verme, vermiciattolo

    4. med. (gnojno vnetje na prstu) giradito, patereccio, paronichia
  • čuvar mreže frazem
    v športu (vratar) ▸ hálóőr, kapuőr
    Veselje čuvarja mreže pa ni dolgo trajalo, kajti natanko na polovici prvega polčasa je moral še tretjič po žogo v mrežo. ▸ A kapuőr öröme azonban nem tartott sokáig, mert pontosan az első félidő felénél harmadszor is a hálóba kellett mennie a labdáért.
    Da je vrhunski napadalec, je dokazal, ko je skupaj kar 19-krat premagal nasprotne čuvarje mrež. ▸ Azzal, hogy összesen 19 alkalommal győzte le az ellenfelek hálóőreit, bizonyította, hogy első osztályú csatár.
    Sopomenke: čuvaj mreže
  • dáleč far (away, off); a long way off; widely, remotely, distantly

    dáleč od tu far from here
    dáleč naokoli far and wide
    dáleč narazen wide apart
    od dáleč from the distance, from afar
    kako dáleč how far, to what extent
    tako dáleč in ne dlje! thus far and no further ali farther
    bil sem dáleč od doma I was far from home
    kako dáleč je (to)? how far is it?
    stanuje dáleč od tu he lives far away from here
    dáleč boljši, dáleč najboljši better by far, by far the best
    dáleč proč (še dolgo ne) far from it, not by a long way (ali chalk)
    dáleč od tega far from it
    še dáleč ne tako zanimiv not nearly so interesting
    dáleč najboljša splošna zgodovina far and away the best general history
    kakor dáleč seže oko as far as the eye can reach
    lahkó tečeš tako dáleč? can you run as far as that?
    držati se dáleč (stran) od to keep (ali to stand) clear of
    kako dáleč si z angleščino? how far have you got with your English?
    počasi se dáleč pride he that goes softly, goes safely
  • dedek samostalnik
    1. (stari oče) ▸ nagyapa, nagypapa, nagyapó
    ostarel dedek ▸ idős nagypapa
    ponosen dedek ▸ büszke nagypapa
    posloviti se od dedka ▸ elbúcsúzik a nagyapától
    postati dedek ▸ nagyapa lesz
    dedek in babica ▸ nagypapa és nagymama
    pogreb dedka ▸ nagyapa temetése
    Je oče petih otrok in dedek štirih vnukov. ▸ Öt gyermek apja és négy unoka nagyapja.

    2. izraža naklonjenost (starec) ▸ öregapó, nagyapó, nagypapa
    Neki stari dedek naju napoti v hotel. ▸ Egy öregapó irányított minket a hotelbe.
    V hišici je živel star dedek z dolgo belo brado. ▸ A házban egy hosszú, fehér szakállt viselő nagyapó élt.

    3. (začetnik česa) ▸ nagyapó, nagypapa
    Havelock Ellis je dedek moderne seksologije. ▸ Havelock Ellis a modern szexológia nagyapja.

    4. (moški z dolgim stažem) ▸ nagypapa
    boksarski dedek ▸ boxnagypapa
    Rockovski dedek Mick Jagger ljubi lepa dekleta. ▸ Mick Jagger, a rocknagypapa szereti a szép lányokat.
  • deklica samostalnik
    1. (otrok) ▸ kislány, leány, lány
    majhna deklica ▸ kislány, kisleány
    ljubka deklica ▸ aranyos lány
    prikupna deklica ▸ helyes lány
    poviti deklico ▸ kislánynak adott életet
    posvojiti deklico ▸ kislányt fogadott örökbe
    starša deklice ▸ leány szülei

    2. lahko izraža pozitiven odnos (mlada ženska ali dekle) ▸ kislány, leány, lány
    Potem je s starši še dolgo in srečno živel in se tudi poročil z revno deklico iz vasi. ▸ Ezután sokáig boldogan élt a szüleivel és házasságot kötött egy falubeli szegény lánnyal.
  • dlje [è]

    1. (bolj daleč) weiter
    dlje kot weiter als
    priti dlje od hinauskommen über, zelo hitro: hinausschießen über
    figurativno misliti dlje od hinausdenken über
    figurativno dlje od lastnega nosu über die eigene Nase hinaus
    ne videti dlje od svojega nosu nicht weiter als seine Nase sehen

    2. (več časa) länger, längere Zeit
    dlje naprej auf längere Zeit
    komaj kaj dlje od/kot kaum länger als
    trajati dlje kot (etwas) überdauern
    | ➞ → daleč, ➞ → dalj, ➞ → dolgo
  • dôba (-e) f

    1. tempo, periodo, stagione; anni:
    čakalna doba periodo, tempo di attesa
    delovna doba anzianità di servizio (del prestatore di lavoro)
    deževna doba stagione delle piogge
    moška doba (anni della) maturità
    otroška doba (anni della) fanciullezza
    življenjska doba (durata della) vita; pren. avt. durata (di una macchina)
    poskusna doba periodo di prova

    2. (zgodovinska doba) età, epoca, era:
    doba tehnike era della tecnica
    um. baročna doba epoca barocca
    pren. zlata doba età dell'oro

    3. (čas) arco di tempo, periodo; anni:
    dolgo dobo ga že ne vidim non lo vedo da anni
    v dobi desetih let se marsikaj spremeni in dieci anni cambiano tante cose

    4. muz. tempo, battuta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    atomska doba era atomica
    kamena, bronasta, železna doba età della pietra, del bronzo, del ferro
    astr. obhodna doba periodo di orbita
    bot. vegetacijska doba periodo vegetativo
    fiz. nihajna doba periodo (di oscillazione)
    geol. ledena doba periodo glaciale
    jur. pokojninska doba anzianità di servizio
    kem. razpolovna doba tempo di dimezzamento, periodo
    med. inkubacijska doba (periodo di) incubazione
    med. ležalna doba degenza
    šol. učna doba (periodo di) tirocino, apprendistato
    lov. lovna doba stagione venatoria
    lov. varstvena doba periodo di divieto di caccia
  • dobíti (-ím) | dobívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (postati imetnik česa) ricevere, avere:
    dobiti pismo ricevere una lettera
    kaj dobiti (v trgovini) comprare, trovare

    2. (postati bogatejši)
    a) (za kako stvar) avere, ottenere:
    dobiti na posodo, za doto avere in prestito, in dote
    dobiti za denar, zastonj avere, ottenere dietro pagamento, avere gratis
    dobiti otroka avere un bambino
    dobiti veselje do dela trovare soddisfazione nel lavoro
    dobiti sive lase incanutire
    dobiti pogum prender coraggio
    b) (postati deležen):
    dobiti bolezen, vročino ammalarsi, venire (a qcn.) la febbre
    dobiti kašelj, živčni napad buscarsi la tosse, avere un collasso nervoso

    3. (sprejeti denar kot nadomestilo) prendere:
    koliko si dobil za avto? a quanto hai venduto l'auto?

    4. (s širokim pomenskim obsegom) trovare, ottenere:
    dobiti delo v tovarni trovare lavoro nella fabbrica

    5. (uspešno končati določeni proces) vincere:
    dobiti pravdo, stavo, vojno vincere la vertenza, la scommessa, la guerra

    6. prendere, catturare, acchiappare:
    ko te dobim, boš tepen se ti acchiappo, le prendi

    7. (izraža, da je kaj na voljo) trovare; acquistare:
    vstopnice se dobijo pri blagajni i biglietti si possono acquistare presso la cassa

    8. (z glagolskim samostalnikom):
    dobiti v nagrado avere in premio, essere premiato
    dobiti opomin essere ammonito
    dobiti priznanje ottenere il riconoscimento
    dobiti soglasje avere, ottenere il consenso
    dobiti gol prendersi un gol
    dobiti eno okrog ušes, klofuto prendersi, buscarsi uno schiaffo
    dobiti obisk ricevere una visita
    dobiti vpogled prendere in visione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. trg. že dobite? il signore è servito? posso servirla?
    pog. dobiti košarico ricevere un rifiuto
    pren. dobiti kroglo v glavo essere ferito alla testa, essere ucciso
    pog. dobiti noge prendere il volo, sparire
    dobiti ... mesecev, ... let (zapora) prendere tanti mesi, anni (di prigione, di galera)
    pren. dobiti svoje avere ciò che (uno) si è meritato, esser compensati a dovere
    dobiti jih po glavi, po grbi prenderle, prenderne, buscarle
    dobiti jih po nosu, po prstih prendersi una doccia fredda
    pog. dobiti brco, čevelj essere licenziati (in tronco)
    dobiti mlade figliare
    če te dobim v roke, v kremplje! attento a non capitarmi sotto le mani, tra le grinfie!
    dobiti ga v glavo ubriacarsi forte
    dobiti (ujeti)
    koga na laži cogliere qcn. in fallo
    dobiti koga v oblast avere qcn. in proprio potere
    dobiti kaj za pod zob mettere qcs. sotto i denti
    pren. dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
    rel. dobiti odvezo ricevere l'assoluzione
    šport. dobiti točke vincere, conquistare punti
    PREGOVORI:
    kdor dolgo izbira, izbirek dobi chi troppo vuole nulla stringe

    B) dobíti se (-im se) | dobívati se (-am se) perf., imperf. refl. (sestati, sestajati se) pren. trovarsi, incontrarsi
  • dolg2 [ou̯] (-a, -o)

    1. lang; -lang (kot prst fingerlang, en vatel ellenlang, en čevelj fußlang, meter ali več metrov meterlang, srednje mittellang, en ali več stolpcev spaltenlang, več strani seitenlang, več mesecev monatelang, več let Jahrelang, več desetletij jahrzehntelang); samoglasnik: lang, gedehnt; po postavi, rasti: lang, hochgeschossen
    dolg požirek ein guter Schluck
    enako dolg gleich lang, in gleicher Länge

    2.
    dolgi/dolga/dolgo Lang-
    (čezmerno dolgi tovor das Langgut, dolgi les das Langholz, dolgi navoj das Langgewinde, dolgi val die Langwelle, der Langwellenbereich, dolgi verz die Langzeile, šport dolga podaja der [Langpaß] Langpass, Steilpass, dolga vrvica die Langleine)

    3.
    z dolgim/dolgo/dolgimi X lang-
    (z dolgim gobcem langschnauzig, z dolgim pecljem [langstengelig] langstängelig/langstielig, z dolgim ročajem langstielig/langgestielt, z dolgim vratom langhalsig, z dolgo grivo langmähnig, z dolgo ročico langarmig, z dolgimi členki langgliedrig, z dolgimi nitmi langfädig, z dolgimi rokavi langärmelig)

    4. avto: Fern- (luč das Fernlicht, vožnja die Fernfahrt)

    5. (dolgotrajen) langwierig
    |
    dolgo čakanje na meji ipd.: lange Wartezeiten množina
    biti zadosti dolg lang genug sein, reichen
    biti preveč dolg zu lang sein
    pasti kot je kdo dolg in širok längelang (fallen)
    figurativno dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
    delati dolge korake ausschreiten
  • dólg -a, -o long; ➞ dolgo

    prilično dólg, -a, -o lengthy; (dolgotrajen) of long standing; (bolezen) lingering
    dólg, -a, -oo (mnogo) poprej (pozneje) long before (after)
    dólg, -a, -o (velik) ovinek a long way round
    dólg, -a, -o rok long term
    za dólg, -a, -oo časa for long
    na dólg, -a, -oo in široko far and wide, at length
    pripovedovati na dólg, -a, -oo in široko to spin out at great length
    dan postaja dólg, -a, -o the days are getting longer (ali are lengthening)
    soba je 20 čevljev dólg, -a, -oa the room is 20 feet long
    imeti dólg, -a, -o jezik to know all the answers, to be a chatterbox (ali gossip)
    imeti dólg, -a, -oe prste (figurativno krasti) to have light fingers, to steal
    iti na dólg, -a, -oo potovanje to go on a long journey
    padel je, kot je dólg, -a, -o in širok he fell spread-eagled on the ground
  • dólg, -a, -o long, grand, haut

    dolgo longtemps
    že dolgo depuis longtemps
    hiša je 12 m dolga la maison a 12 m de long(ueur) (ali est longue de 12 m, a une longueur de 12 m)
    že dolgo mi ni pisal il ne m'a pas écrit de(puis) longtemps; il a été longtemps sans m'écrire
    dolgo ga ni il tarde à venir, il se fait attendre
    kako dolgo se že učite francoščino? combien de temps y a-t-il que vous apprenez le français?, depuis quand (ali combien de temps) apprenez-vous le français?
    ne bo več dolgo živel il n'ira plus loin, il ne vivra plus longtemps
    poznava se že dolgo nous nous connaissons depuis longtemps (ali de longue date); il y a beau temps (ali bien longtemps) que nous nous connaissons
    po dolgem pasti tomber de tout son long (ali de son haut, de toute sa hauteur)
    na dolgo in na široko longuement, tout au (du) long, en détail, de façon détaillée; en long et en large, de long en large
    imeti dolge prste avoir les doigts crochus
    dolg ko prekla, žrd une grande perche, un échalas
    dolgi valovi grandes ondes
    dolgi lasje, kratka pamet longs cheveux, courte cervelle
  • dólg (-a -o) adj.

    1. lungo; oblungo:
    dolg hodnik un lungo corridoio
    dolga vrv una lunga fune
    dolga vrsta lunga fila
    imeti dolg obraz avere un viso oblungo
    biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

    2. (ki traja veliko časa) lungo:
    dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
    dolga bolezen lunga malattia
    dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
    od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

    3. (za izražanje razsežnosti v času):
    biti dolg durare
    predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
    imeti dolge prste avere le mani lunghe
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
    narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
    padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
    lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
    navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    rad. dolgi valovi onde lunghe
    šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
    po dolgem iskanju dopo molto cercare
    dolga kava caffè lungo
    dolga večerna obleka abito lungo
    šport. dolg diagonalni predložek cross
    dolgi maraton randonnée
    dolga kolesarska etapa tappone
    dolga podaja allungo
    pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
    hist., gled. dolg plašč sirma
    dolga biserna ogrlica cascata di perle
    dolga brada barbone
    obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
    dolga jopa sette ottavi
    dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
    ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
    dolgi (moški) lasje zazzera
    dolgi zalisci favoriti
    obrt. dolgi šiv basta
    dolgo hropenje rantolio
    dolgo zvonjenje scampanellio
    navt. dolgo veslo sensile
    PREGOVORI:
    dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
  • držáti (-ím)

    A) imperf.

    1. tenere:
    držati v roki knjigo tenere in mano un libro

    2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
    drži! te'!, tienilo!

    3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

    4. sostenere, sorreggere:
    balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

    5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
    že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
    držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
    trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
    sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
    položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
    pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

    6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
    držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
    držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
    blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

    7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
    poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
    tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

    8. pog. (trajati) (per)durare:
    deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

    9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
    čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
    otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

    10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
    sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

    11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
    vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
    račun ne drži il conto non torna
    ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

    12.
    držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
    impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
    drži kot pribito è assolutamente sicuro

    13. (voditi, peljati) portare; dare:
    cesta drži v dolino la strada porta a valle
    vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

    14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

    15. pog.
    držati govor tenere un discorso
    držati predavanje tenere una conferenza
    držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
    držati stražo stare di guardia
    držati pod kontrolo tenere sotto controllo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
    vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
    pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
    le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
    oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
    evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
    drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
    lov. pes dobro drži il segugio non molla
    šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
    vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
    drži jezik! acqua in bocca!
    držati korak s kom tenere il passo con qcn.
    pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
    knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
    držati roko nad kom tenere mano a qcn.
    pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
    evf. držati vrečo tenere il sacco
    držati koga za besedo prendere uno in parola
    pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
    pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
    držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
    držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
    držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
    trditev, ki ne drži una tesi che non regge
    lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
    držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
    PREGOVORI:
    bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

    B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

    1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
    delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

    2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
    čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
    še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

    3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
    držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
    držati se doma starsene sempre a casa
    pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

    4. (delati, kot se zahteva)
    držati se diete tenere la dieta
    držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
    držati se navodil seguire le istruzioni
    držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
    držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

    5. (kazati razpoloženje)
    držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
    držati se na jok essere lì lì per piangere
    držati se zravnano starsene dritto
    pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
    drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

    6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
    oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
    na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
    reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

    7. (vesti se) comportarsi

    8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
    megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
    pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
    zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
    pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
    pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
    pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
    pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
    pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
    vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
    držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
    držati se v dve gube essere piegato in due
    pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
    nazaj se držati pri delu battere la fiacca
    pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
    držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
    navt. držati se smeri tenere la rotta