Franja

Zadetki iskanja

  • málo adv.

    1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
    malo po domače zaplesati fare quattro salti
    malo znani kraji luoghi poco conosciuti
    povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
    malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
    malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
    bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti

    2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
    še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)

    3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
    malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
    malo hvaležna naloga un compito ingrato

    4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
    še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'

    5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
    denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti

    6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
    malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
    pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
    kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
    ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    malo norčav pazzerello
    malo verjeten improbabile, inverosimile
    malo znan malnoto
    pog. malo pokvariti sciupacchiare
    malo prodati vendicchiare
    malo razumeti intendicchiare
    PREGOVORI:
    dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
    veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva
  • mànj moins

    dosti, veliko manj bien moins
    ne manj kakor pas moins que (ali de)
    nič manj kakor rien moins que
    ne več nemanj, nič več in nič manj ni plus ni moins
    toliko manj d'autant moins
    deset manj štiri je šest dix moins quatre font six
    manj in manj de moins en moins
  • manjka|ti (-m) fehlen, (primanjkovati) mangeln (an); (ne priti, izostati) ausbleiben; komu: abgehen (es geht ihm ab)
    ni dosti manjkalo, pa bi … es hat nicht viel gefehlt, [daß] dass …
    samo še tega je manjkalo! das fehlt gerade noch!
    kaj ti pa (še) manjka? wo fehlt's denn?
  • mánjkati to lack, to be lacking, to be wanting (in); to want; to fail; to be missing

    manjka nam 5 knjig we have 5 books missing, we are missing 5 books, we are 5 books short
    nekaj manjka something is missing (ali wanting)
    dosti mi manjka do cilja I am far from the mark
    mánjkati v šoli (zaradi bolezni) to stay away from school (ali off school)
    on je manjkal he was absent, he was not present
    manjka samo še 5 minut do 10ih it's still five to ten, it won't be ten o'clock for five minutes
    nihče ne manjka nobody is missing
    manjka mi denarja I am short of money
    manjka ti zaupanja váse you are wanting in self-confidence
    nič ne manjka tu there's nothing missing here
    en list manjka v knjigi there's a leaf missing in that book
    nič mi ne manjka I want for nothing
    manjka ji eno leto do polnoletnosti she is one year short of her majority
    manjka nam delovne sile we are short of staff, we are undermanned, we are shorthanded
    manjka mu prave vneme he is wanting in zeal
    vode vam tu ne bo nikoli manjkalo water will never fail you here, you will never lack water (ali be short of water) here
    naročil ne manjka there is no lack of orders
    podrobnosti še manjkajo details are lacking
    prav to nam je še manjkalo! that's all we needed!, that beats everything!
    malo je manjkalo, pa bi bil počil od smeha pogovorno I laughed fit to burst
  • meníti (-im)

    A) imperf.

    1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
    menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
    osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente

    2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
    menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi

    3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
    'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'

    4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
    kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
    to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?

    5. (reči, dejati) dire; fare:
    lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate

    B) meníti se (-im se) imperf. refl.

    1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
    meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno

    2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
    za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
    še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
    ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli
  • mudíti (-ím)

    A) imperf. trattenere, importunare:
    ne bom vas mudil, samo nekaj bi vas prosil non vorrei importunarvi, vi pregherei soltanto...

    B) mudíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. aver fretta, aver premura:
    mudi se mi na vlak, v službo ho fretta di prendere il treno, di andare al lavoro
    impers. kar počasi, saj se ne mudi piano, tanto non c'è fretta

    2. muditi se s, z trattenersi, soffermarsi con, perdere tempo con:
    imam dosti dela, ne utegnem se muditi z vami ho molto da fare e non mi posso trattenere con voi

    3. soggiornare, essere, trovarsi:
    skupina tujih strokovnjakov se že dalj časa mudi v naši državi un gruppo di tecnici stranieri si trova già da vario tempo nel nostro Paese
  • múzika (-e) f

    1. (glasba) musica:
    lahka, zabavna muzika musica leggera
    resna muzika musica classica
    operna, plesna muzika musica operistica, da ballo

    2. pog. (godba) musica, banda; fanfara

    3. pren. (blagoglasnost) musica; pejor. musica da gatti, musica d'inferno

    4. ekst. (lajna) musica:
    dosti imam te muzike basta con questa musica
    pog. pren. to je pa druga muzika è un altro paio di maniche
    ko bo zmanjkalo denarja, bo konec muzike finiti i soldi, cambierà anche la musica
    PREGOVORI:
    za malo denarja, malo muzike pochi soldi, poca festa
  • nabrati se2 (nabêrem se) ljudje, množica: sich ansammeln, zusammenkommen
    nabralo se je dosti radovednežev es kam zu einer Ansammlung von Neugierigen
  • nauči|ti se (-m se) učiti se česa (etwas) erlernen, dodatno: dazulernen, vlogo ipd.: einstudieren
    na pamet se naučiti auswendig lernen, memorieren
    ki se ga je mogoče naučiti erlernbar, lernbar
    ki ga je mogoče hitro naučiti gelehrig
    ki se ga ne da dosti/nič naučiti ungelehrig
    kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will/was Hänschen nicht lernt, lernt Hans nimmermehr
  • ne non, ne … pas (ali point)

    kajne? n'est-ce pas?
    jaz tudi ne moi non plus
    ne samo … ampak tudi non seulement … mais aussi (ali encore)
    ne da bi sans que + subjunktiv, sans + infinitiv
    ne veliko (preveč, dosti) pas beaucoup (pas trop, guère)
    sploh, nikakor ne pas (ali point) du tout, nullement


  • A) adv.

    I.

    1. (zanika glagolsko dejanje) non:
    nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
    (v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
    naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

    2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
    ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

    3. (poudarja nasprotni pomen) non:
    ne dosti vredno blago merce di non grande valore

    4. pren. (izraža popravek) non:
    lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

    5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
    ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
    si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

    6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
    kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
    ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
    pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

    II. elipt.

    1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
    si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
    si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
    pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
    ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

    2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
    še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

    III.

    1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
    ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

    2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
    počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
    razen če ne (izraža izvzemanje) non:
    gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

    IV. (v vezniški rabi)

    1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

    2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
    odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

    3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
    nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
    kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

    4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
    tiho, če ne ... zitti, se no...

    V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
    ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
    lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
    fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
    pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
    hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
    o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
    (izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
    če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

    B) konj. né:
    nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
    ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
    ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
    ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
    ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
    nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire
  • nêsti (nêsem)

    A) imperf. ➞ nositi

    1. portare:
    nesti kovček portare la valigia
    nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
    nesti denar na banko portare i soldi in banca
    veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
    nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
    nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
    top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata

    2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
    kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
    ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina

    3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
    gostilna dobro nese l'osteria rende bene

    4. (izločati jajca) fare le uova
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
    leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
    noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
    šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
    teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
    kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
    jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
    nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
    nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
    nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
    kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
    pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
    nesti na nosilih barellare

    B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.

    1. incedere

    2. muoversi, spostarsi

    3. diffondersi, spargersi
  • obláziti (-im) | oblésti (-lézem) imperf., perf.

    1. strisciare (per)

    2. pren. (prepotovati) percorrere, passare per, girare:
    oblaziti dosti sveta girare mezzo mondo
  • oprávek (-vka) m

    1. faccenda, lavoro, impegno, affare; incombenza:
    hoditi, iti po opravkih avere faccende da sbrigare
    imeti dosti opravkov avere un monte di impegni

    2. pl. opravki lavoro, impegni:
    opravki čuvaja il lavoro di custode
    poklicni opravki impegni professionali

    3. pren.
    imeti opravka s kom aver da fare con, occuparsi di
    imeti opravka s policijo aver da fare con la polizia
    pustite ga, sicer boste imeli opravka z mano lasciatelo stare, se no avrete da fare con me
    imeti veliko opravka s kuho occuparsi di cucina
    kaže, da imamo opravka s tatvino sembra trattarsi di furto

    4. pren.
    dati opravka komu procurare guai, fastidi a qcn., avere guai con qcn.
    fant ti bo še dal opravka avrai ancora guai col ragazzo
    hči si da opravka s sosedovim fantom la figlia se la vede col figlio del vicino
  • pès (psà) m

    1. cane:
    pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
    dražiti psa stuzzicare il cane
    voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
    ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
    pes maha z repom il cane scodinzola
    biti lačen kot pes avere una fame da lupi
    biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
    ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
    preganjati kot psa perseguitare come cani
    pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
    zebe me kot psa ho un freddo cane
    pozor, hud pes attenti al cane
    čistokrvni pes cane di razza
    hišni pes cane domestico
    lavinski pes cane da soccorso
    lovski pes cane da caccia
    pastirski pes cane pastore
    potepuški pes cane randagio
    službeni pes cane poliziotto
    pes čuvaj cane da guardia, mastino
    lov. pes sledec cane da seguito

    2. (v medmetni rabi)
    ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
    pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

    3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
    morala je na psu il morale è bassissimo
    hrana je pod psom si mangia da cani
    vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
    nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
    česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
    pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
    gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
    počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
    zool. morski pes pescecane, squalo
    zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
    astr. Veliki pes Cane Maggiore
    zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
    ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
    enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
  • pleskati se povratni glagol
    neformalno (ličiti se) ▸ mázol
    Nenehno se pleska in si barva lase, a vse tisto ji ne pomaga dosti. ▸ Folyton mázolja magát és festi a haját, de mindez nem sokat segít rajta.
  • pogum moški spol (-a …) der Mut (levji Löwenmut, življenjski Lebensmut), die Tapferkeit, die Courage (državljanski Zivilcourage)
    dajati pogum komu (jemanden) ermutigen, (jemandem) Mut machen, Mut schöpfen aus (pogum mu je dajal X er schöpfte Mut aus X)
    dobiti (nov) pogum Mut schöpfen, neuen Mut fassen
    jemati pogum komu (jemanden) entmutigen
    le pogum! nur Mut!
    brez poguma mutlos
    ne izgubiti poguma den Kopf oben behalten
    za to je treba dosti poguma dazu gehört viel Mut
  • pomágati (-am)

    A) imperf., perf.

    1. aiutare, assistere, sostenere; dare una mano a, coadiuvare:
    pomagati sosedu aiutare il vicino
    pomagati na polju, v kuhinji aiutare nel lavoro dei campi, in cucina

    2. (prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja) sostenere, appoggiare, soccorrere, rimediare; giovare:
    pomagati komu v nesreči sostenere uno nella disgrazia
    pomagati pri utrpljeni škodi rimediare ai danni sofferti
    tvoji nasveti niso dosti pomagali i tuoi consigli non sono giovati a molto

    3. jur. ekst. favoreggiare, fiancheggiare, spalleggiare; pren. pejor. tener bordone a qcn.

    4. ekst. (biti bolje) valere; servire, giovare:
    kaj pomaga ugovarjati? che vale protestare?
    pri njem ne pomagata ne palica ne jok con lui non servono né le buone né le cattive
    pren. kopeli so mu pomagale na noge i bagni gli hanno giovato molto
    tu ne pomaga več nobena maža non c'è proprio niente da fare
    kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja a che serve tutto l'oro del mondo se non c'è la salute?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pomagati otroku na svet assistere (la madre) al parto; aiutare a venire alla luce, al mondo
    evf. pomagati komu v jamo essere colpevoli della morte di qcn.
    pren. italijanščino je govoril, da bog pomagaj masticava male l'italiano

    B) pomágati si (-am si) perf., imperf. refl.

    1. aiutarsi:
    pri plezanju si je pomagal z rokami in nogami si arrampicava aiutandosi con le mani e coi piedi

    2. valersi di, servirsi di, giovarsi di:
    pomagati si s primerom, z nasvetom giovarsi di un esempio, valersi di un consiglio
    pomagati si z zvijačo ricorrere all'astuzia, all'inganno
    pomagati si s slovarjem (pogledati v) ricorrere al dizionario
    PREGOVORI:
    pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal chi s'aiuta il ciel l'aiuta
  • poméniti (-im) perf.

    1. significare, voler dire, stare per, sottintendere:
    razloži mi, kaj pomeni ta beseda spiegami cosa significa questa parola
    simbol Fe pomeni v kemiji železo il simbolo Fe in chimica sta per ferro
    delo pomeni tudi žrtve il lavoro sottintende anche dei sacrifici
    iti naprej pomeni gotovo smrt andare avanti vuol dire morte sicura

    2. pren. significare, importare:
    denar mu ne pomeni dosti i soldi non gli importano molto, dei soldi non gliene importa molto

    3. avere importanza, avere un nome, essere importante, contare:
    prišli so vsi, ki v znanosti kaj pomenijo sono convenuti tutti quelli che nella scienza contano
  • porabi|ti (-m)

    1. verbrauchen, (do konca) aufbrauchen, zaloge, prihranke: aufzehren
    veliko porabiti česa einen großen Verbrauch haben (an)
    porabiti do … hrano: das Aufbrauchdatum, die (empfohlene) Aufbrauchfrist
    Xa se malo porabi X ist sparsam im Verbrauch

    2. (vložiti, izdati) aufwenden, čas, trud verwenden
    porabiti dosti časa/truda za viel Zeit/Mühe verwenden auf

    3. pri delu: verarbeiten, pri pletenju volno: verstricken, pri pleskanju barvo: verstreichen, vermalen, pri gradnji material, denar: verbauen, pri lepljenju: verkleben, pri pečenju: aufbacken, verbacken, pri šivanju vernähen, pri tkanju: verweben, pri streljanju: verschießen