Franja

Zadetki iskanja

  • kosmat1 (-a, -o) (dlakav) haarig, beaahrt; pelzig; (kuštrav) zottig
    pri krznu: kosmata stran die Haarseite
    rastlinstvo, botanika kosmata sirovka der Birkenreizker, Giftreizker
    figurativno kosmata šala der Männerwitz
    gradbeništvo, arhitektura kosmati pod der Blindboden
    figurativno imeti kosmata ušesa (delati se gluhega) ein dickes Trommelfell haben
  • krepósten (-tna -o) adj.

    1. onesto; frugale; moderato

    2. rel. virtuoso:
    delati se krepostnega atteggiarsi a virtuoso
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • mrt|ev1 (-va, -vo) tot, gestorben
    klinično mrtev medicina klinisch tot
    (brez znakov življenja) leblos
    čisto mrtev mausetot
    napol mrtev [halbtot] halb tot, figurativno mehr tot als lebendig
    navidezno mrtev scheintot (navidezno mrtev človek der / die Scheintote)
    medicina za ude: abgestorben
    lovstvo najdena mrtva žival der Totfund
    figurativno mrtev človek ein toter Mann, ein Mann des Todes
    biti mrtev tot sein, figurativno za vse okoli sebe/za koga: gestorben sein für
    delati se mrtvega sich tot stellen (refleks, delati se mrtvega živalstvo, zoologija der Totstellreflex)
    do mrtvega pretepsti koga (jemandem) die Seele aus dem Leib prügeln
    pravo razglasitev za mrtvega die Todeserklärung
    pravo razglasiti za mrtvega für tot erklären
    daritev mrtvemu das Totenopfer
    čaščenje mrtvih die Totenehrung
    knjiga mrtvih das Totenbuch
    kraljestvo mrtvih das Schattenreich, Totenreich
    kult mrtvih der Totenkult
    mesto mrtvih die Totenstadt
    obuditi od mrtvih vom Tode erwecken, auferwecken
    vstati od mrtvih auferstehen
    reševanje mrtvega ponesrečenca die Totbergung
  • mŕtev dead; (umrli, rajni) deceased, late

    mŕtvi pl the dead; (brez življenja) lifeless, inanimate, inert; (brezčuten) insensible, benumbed, hardened (za against); (ugasel) extinct; past; (neproduktiven) idle
    na pol mŕtev half-dead
    mŕtev kot hlod stone dead, as dead as a doornail, dead as mutton
    bolj mŕtev kot živ more dead than alive; more than half-dead
    ves mŕtev na kaj dead keen on something, crazy about something, pogovorno into something
    že davno mŕtev dead and gone
    stoj, ali pa si mŕtev! stop, or you're a dead man!
    mŕtev jezik dead language
    mŕtva barva dull (ali lifeless) colour
    mŕtev kapital unemployed (ali frozen) capital
    mŕtva kopriva dead nettle
    Mrtvo morje the Dead Sea
    mŕtva sezona dead (ali off) season
    mŕtva tišina dead silence
    mŕtva oseba the deceased, dead person; vojska casualty
    mŕtev tir dead-end siding
    mŕtev kót dead ground, shielded angle, blind spot
    mŕtva veja dead branch
    mŕtva teža dead weight
    mŕtva straža vojska forlorn hope
    mŕtev prostor dead area
    mŕtva točka tehnika dead centre, dead point, (figurativno) deadlock, standstill
    mŕtev tek tehnika lost motion, šport dead heat
    kraljestvo mrtvih kingdom (ali realm) of the dead
    sežig(anje) mrtvih cremation, incineration
    smo na mŕtvi točki (figurativno) we are at a standstill
    stvar je prišla na mŕtvo točko it came to a deadlock
    pogajanja so prišla na mŕtvo točko the negotiations have come to a deadlock (ali to a dead end, to a standstill)
    denar mu leži mŕtev v blagajni his money lies dead in a safe
    biti ves mŕtev na kaj to be mad (ali crazy) about something, to be dead (ali mad) keen on something
    delati se mrtvega to feign death, to sham dead
    pretepsti do mŕtvega to beat black and blue
    proglasiti za mŕtvega to declare someone dead, to officially pronounce someone dead
    zbuditi (vstati) od mrtvih to raise (to rise) from the dead
    zgruditi se mŕtev to drop dead, to die in one's boots, ZDA to die in one's tracks
  • mučênec (-nca) | -nka (-e) m, f

    1. rel. martire:
    pren. delati se mučenca (žrtev) fare il martire

    2. chi pena, ha penato; chi tribola, ha tribolato
  • mutast (-a, -o) stumm
    delati se mutastega sich stumm stellen
  • mútast muet

    delati se mutastega faire le muet
  • mútast; mútec mudo (m)

    delati se mutastega hacerse el mudo
  • naíven (-vna -o) adj.

    1. ingenuo; innocente, candido:
    varati naivne ljudi ingannare gli ingenui
    otroško naiven di un'ingenuità infantile

    2. ekst. ingenuo, semplice, credulone; pejor. grullo; pog. minchione:
    pren. šalj. naivna deklica pollastra
    delati se naivnega fare il pollo

    3. um. naïf:
    naivna umetnost arte naïf
    naivni slikar, umetnik (pittore, artista) naïf
  • narediti se francoza frazem
    (sprenevedati se; ignorirati) približek prevedkatetteti magát, mintha nem venne észre valamit
    Žal pa se je večina naredila francoza in se je odpeljala dalje, ne da bi pomagala. ▸ Sajnos a többség úgy tett, mintha nem vett volna észre semmit, és segítség nélkül továbbhajtott.
    Sopomenke: delati se Francoza, delati se francoza
  • narediti se Francoza frazem
    (sprenevedati se; ignorirati) približek prevedkatetteti, mintha nem venne észre valamit
    Ko je opozicija nasilno prevzela oblast, so se naredili Francoza. ▸ Amikor az ellenzék erőszakosan átvette a hatalmat, úgy tettek, mintha nem vettek volna észre semmit.
    Sopomenke: delati se Francoza, delati se francoza
  • nedólžen innocent, non coupable; inoffensif, anodin; candide, ingénu, naïf, vierge , familiarno puceau

    po nedolžnem injustement, à tort
    delati se nedolžnega faire l'innocent (ali la sainte nitouche)
    spoznati za nedolžnega (pravno) acquitter
  • nedólžen inocente; sin culpa; cándido; casto

    delati se nedolžnega hacerse el inocente
    proglasiti za nedolžnega proclamar la inocencia de alg
    spoznati za nedolžnega, (jur) oprostiti nedolžnega absolver
    po nedolžnem obsojen condenado injustamente
    izjaviti se za nedolžnega (glede, za) declararse inculpable (de)
  • neum|en (-na, -no) dumm, blöd(e), doof; hirnlos; (aboten) töricht, albern
    neumen kot noč erzdumm, erzblöd, kreuzdumm, saudumm, saublöd, stockdumm, stupid, strohdumm
    skrajno neumen dümmer, als die Polizei erlaubt, hirnverbrannt, geistig minderbemittelt
    biti neumen dumm sein, mit Dummheit geschlagen sein, vor Dummheit brüllen
    krava neumna! blöde/dumme Kuh!
    neumna leta množina Flegeljahre
    neumna Franca dumme Tussi
    neumna žival dummes Vieh
    delati se neumnega sich dumm stellen
    po neumnem dummerweise
    neumen kmet ima najdebelejši krompir dumm hat das meiste Glück
  • neúmen déraisonnable, bête, sot, stupide, niais, imbécile, fou, insensé

    neumno bêtement, sottement, stupidement, niaisement, follement
    delati se neumnega faire l'âne (ali la bête)
    kako je neumen! qu'il est bête!
    neumen kot gos bête comme une oie (ali une cruche, un pied, ses pieds)
    ves je neumen nanjo il est fou d'elle
  • neúmen tonto; necio; bobo, estúpido, memo ; A tudi zonzo

    on ni tako neumen fam no tiene pelo de tonto
    ni tako neumen kot je videti es más inteligente de lo que parece
    delati se neumnega hacerse el tonto
    kako neumno! ¡qué disparate!
    na neumno vprašanje, neumen odgovor a palabra necia, oídos sordos
  • nevéden ignorant

    delati se nevédnega to feign ignorance
  • nôrec (-rca) m

    1. matto, pazzo, folle:
    saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!

    2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
    ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno

    3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga

    4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
    drveti kot norec correre come un pazzo
    dvorni norec buffone di corte
    šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
    PREGOVORI:
    en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento
  • odrešeník (-a) m rel. Redentore; messia:
    pren. delati se odrešenika atteggiarsi a messia