Franja

friggere^*

A) v. tr. (pres. friggo) cvreti, pražiti:
friggere il pesce, le uova cvreti ribe, jajca
friggere con l'acqua pren. početi kaj nemogočega
mandare qcn. a farsi friggere poslati koga k vragu
andare a farsi friggere pren. iti k vragu
buone parole e friggi! to so samo lepe besede, prazne obljube!
friggersi col proprio lardo pren. samemu sebi škodovati

B) v. intr.

1. cvrčati

2. pren. gristi se, razjedati, prekipevati, peniti se:
friggere di rabbia gristi se, peniti se od jeze
frigge d'impazienza prekipeva od nestrpnosti

frīgō¹ -ere, frīxī, frīctum (frīxum) (prim. dēfrutum in ferveō; prim. gr. φύρω, φρύγω pražim, sušim, φρύγανον suhljad, umbr. frehtu pražen) cvreti, pražiti, sušiti: Pl., Ca., Cels., Veg., Vulg., Sid. triticum frictum Varr. frictum cicer H. fricta faba, frigunt hordeum Plin.

frire* [frir] verbe transitif cvreti; verbe intransitif cvreti se

frire des poissons dans l'huile cvreti ribe v olju
il n'y a rien à frire ici (familier) tu ni kaj dobiti

fry¹ [frai] prehodni glagol & neprehodni glagol
cvreti (se)
arhaično, figurativno vznemiriti

to have other fish to fry imeti druge opravke
ameriško to fry the fat out of s.o. s političnimi obljubami izsiljevati denar od koga
fried egg pečeno jajce, "na oko"

prăjí -ésc vt./vr. (s)pražiti, (s)peči (se), (o)cvreti (se), scvreti (se)

prȉgati -ām (it. friggere) cvreti, pražiti: prigati jaja

rösten pražiti (tudi Technik); [Eßkastanien] Esskastanien: peči; Fleisch: cvreti, peči; Lein: namakati; sich in der Sonne rösten pražiti se na soncu

torreō -ēre, torruī, tōstum (iz *torseō, *torstum; indoev. kor. *ters- suh biti, koprneti; prim. skr. tarṣaḥ žeja, τρασιά, ταρσιά suša, tr̥ṣṭáḥ suh, posušen, tr̥ṣyati žejen je, trpi žejo, hlepi, tr̥ṣúḥ koprneč, pohlepen, gr. τερσαίνω in τέρσω sušim, τέρσομαι sušim se, postajam suh, lat. torris, ex-torris, terra, got. gaþaírsan = stvnem. derren = nem. dorren sušiti (se), got. þaúrstei = stvnem. durst = nem. Durst, got. þaúrsus = stvnem. durri = nem. dürr)

1. sušiti, pêči, cvreti, pražiti, žgati, smoditi, starejše paliti: furnis torrebant farra coloni O., sole torrentur aristae V., fruges torrere flammis (ob ognju, na ognju) V., castaneas torrere Plin., uvam in tegulis Plin., hordeum tostum Plin.

2. occ.
a) (s)peči, (o)cvreti (meso, kruh): tosta caro O. pečenka, O., tosta liba O. pečeni kolači, polenta tosta O., in veribus torrebimus exta V., artūs subiecto igni O., succensis ignibus torreri Ci., torreto me pro pane Pl.
b) žgati, ožgati (ožigati), sežgati (sežigati), (o)smoditi, pêči, pripêči (pripékati), starejše (o)paliti: cum undique flammā torrerentur C., sol torrebat corpora Gallorum L., solis ardore torreri Ci., violento sole torreri (o Afriki) Iust., torrentia agros sidera H., illa velim rapidā Vulcanus carmina flammā torreat Tib., tosti alti stant parietes Enn. fr., tosti (ožgani, osmojeni) crines O.
c) metaf. α) (v ljubezni) vžgati (vžigati), vne(ma)ti, razvne(ma)ti, razplameníti (razplamenévati), razplamte(va)ti: torret amor pectora O. ogenj ljubezni razvnema, correptus saevo Veneris torrebar aeno Pr., me torret face mutuā Calais H., si torrere iecur quaeris idoneum H., coniugis amore torreri M. goreti v ljubezni do soproge. β) (o žeji, vročici, mrazu) pêči, žgati: canis arenti torreat arva siti Tib., torrentur febribus artūs O., frigore torret Varr. ap. Non. — Od tod adj. pt. pr. torrēns -entis

1. žgoč, žareč, vroč, razžarjen, segret, ogret, razpaljen, razgret, razbeljen: Sirius, flamma V., plaga Lucan., Sirius torrentior Cl., miles meridiano sole torrens L., pice torrentes ripae V.

2. occ. včasih suh; le kot subst. torrēns -entis, abl. -te in -tī, gen. pl. -ium, pesn. -um, m (sc. rivus) divja, deroča voda (reka, potok), hudournik, hudournica, starejše súšec, liják, bujíca: rapidus montano flumine torrens V., rapidus, hibernus Sen. ph., ripa torrentis L., cum fertur quasi torrens oratio Ci., velut monti praecipiti devolutus torrens rapitur (sc. fretum) L., torrens imbribus conceptus Col. hudournik, roja, Romanus torrens Lucan. potok rimske krvi, torrens meri Iuv. vinski potok = potok seča (od popitega vina); preg.: ille numquam direxit bracchia contra torrentem Iuv.; metaf.: torrens armorum, umbrarum Sil.; pren.: inanis verborum torrens Q. prazno besedičenje, puhlo mnogobesedje; tako tudi: quo torrente, quo impetu saeculum nostrum defendit! T. (Dial.); maiorum mores non paulatim, sed torrentis modo praecipitati Sen. ph., ceteraque omnia quodam quasi aestu et torrente fortunae Fl.

3. metaf. hitro tekoč, deroč, hudouren, hudourniški, divji, silovit: Val. Fl., Iust., Veg. idr., amnis Cu., aqua V., Sen. ph., unda, flumina V., fluvii Verr., impetus (sc. aquae) Sen. ph. naliv, naval, (sc. Padus) … agris quam navigiis torrentior Plin., (sc. Asopos) torrentissimus Stat., sanguis torrens Lucan. potok krvi, kri, ki teče v potokih, fato torrente Lucan.; komp. adv.: torrentius amne hiberno Pl.

сма́жити -жу недок., cvréti cvrèm nedov., prážiti -im nedov.

cíčati cíčīm
1. cviliti: pseto ciči od radosti; pacov se uhvatio u gvožđe pa ciči
2. škripati: kola koja nisu namazana ciče; snijeg, sneg ciči pod nogama
3. žvižgati: vjetar ciči; meci, kugle ciče
4. pokati: sa brda ciče puške
5. cvreti se: sirova bukova oblica tinjavo je gorjela i cičala
6. cvrčati: ispod glačala koje je krojač pritisnuo na mokru krpu šištalo je i cičalo
7. vreščati, cviliti: majke su od bola cičale kad su im odvodili djecu
8. cviliti, škripati: u nevještim rukama violina ciči

grillettare

A) v. intr. (pres. grilletto) cvrčati:
la salsiccia grilletta sul fuoco klobasa cvrči na ognju

B) v. tr. cvreti v olju

pèći pèčēm oni pèkū, pèci, pècijāh -āše in pèčāh -āše, pèkoh pȅče, pȅkao pèkla, pèčen -èna -o, dol. pèčenī -ā
I.
1. peči: peći kruh, hljeb, hleb, meso, krompir, krumpir; pèčeō meso; meso je pečèno; neće ti pečene ševe padati iz neba; istiha, (na laganoj, tihoj vatri) peći koga počasi pripravljati koga na kaj
2. žgati: peći ciglu, opeku, kreč, vapno; rana peče
3. kuhati: peći rakiju, kavu
4. peči: peče me u guši
5. pripekati: sunce peče
II. peći se
1. peči se: kruh se peče u peći
2. ekspr. cvreti se: ja se volim i u paklu peći nego biti žena onome odljudu; ti se peci kako znaš znajdi se, kakor veš in znaš

re-torreō -ēre (—) -tōstus (re in torrēre) (zopet, znova, spet) sušiti, zopet (znova, spet) pražiti, zopet (znova, spet) cvreti: ni ita fiat, celeriter expirat marcescitque non retostus furnis Plin.

rifriggere^* v. tr. (pres. rifriggo)

1. ponovno cvreti

2. pren. ponoviti, ponavljati; pogrevati:
rifriggere luoghi comuni ponavljati obrabljene fraze

schmoren dušiti (intransitiv se); figurativ cvreti se, pražiti se; Elektrizität tleti; schmoren lassen jemanden: pustiti v negotovosti, pustiti, da se duši v lastnem soku, etwas: odlagati, odložiti

soffriggere^*

A) v. tr. (pres. soffriggo) kulin. ocvreti, popražiti

B) v. intr. kulin. počasi pražiti, cvreti se

stew² [stju:] prehodni glagol & neprehodni glagol
dušiti (se) v pari (o mesu itd.), počasi (se) kuhati, pariti se, cvreti se od vročine
sleng zelo se učiti, "guliti se"

stewed apples jabolčna marmelada
stewed pears hruškov kompot
the tea is stewed čaj je pretemen in grenak
let us go, we are stewing here pojdimo, tu se dušimo (od vročine)
to stew in one's own juice (grease) cvreti se v lastni masti, figurativno biti prepuščen svoji usodi
let them stew in their own juice naj sami pojedo kašo, ki so si jo skuhali

strúgati strûžēm
1. strugati: strugati čigru od hrastovine, šahovske figure
2. strgati: strugati sir, nečistoću sa sira
3. žagati: strugati drva, daske
4. skobljati, oblati: strugati dasku
5. praskati: pas struže na vratima; ekspr. praskati, škripati: strugati na violini; strugati turpijom, smolu sa drveta
6. strgati luskine z ribe: strugati ribu
7. ekspr. smrčati, dreto vleči: strugati čuture
8. ekspr. cvreti jo, bežati

cuire* [kɥir] verbe transitif kuhati; peči; zavreti; žgati (apno, glino); zoriti; prebaviti; verbe intransitif kuhati se, peči se; žgati se; žgati, skeleti, boleti; familier zgoreti, (verbe transitif) sežgati na grmadi; peči se na soncu

cuire le dîner skuhati večerjo
cuire le pain peči kruh
cuire la porcelaine žgati porcelan
le soleil cuit les fruits sonce zori sadje
cuire dans son jus (familier) kuhati se v vročini; cvreti se v lastni masti, ostati zapuščen od drugih
les yeux me cuisent oči me pečejo, skelijo
on cuit dans cette chambre kuhamo se, skuhali se bomo v tej sobi
faire cuire deux fois dvakrat kuhati, prekuhati
cuire au même four imeti skupno gospodinjstvo
être dur à cuire (figuré) biti zakrknjen, trmast
il leur en cuira žal jim bo, kesali se bodo, obžalovali bodo to
tu es cuit, (ali) les carottes sont cuites izgubljen si
trop gratter cuit, trop parler nuit (proverbe) govoriti je srebro, molčati je zlato