Franja

navédek -dka m citat

návod m
1. navedek, citat: -i iz marksističke literature
2. navedba: po njegovim -ima stvar nije opasna
3. dial. večer, sončni zahod: pod -om dana radnici se vraćaju kućama
4. znaci, znakovi -a lingv. navednice

nōta f

1. znak, znamenje

2. glasba nota; ekst. beseda, zvok, naznanilo:
le sette note sedem not
a chiare note jasno, odkrito
le dolenti note žalostne besede
mettere la nota allegra, triste pren. razveseliti, razžalostiti, ubrati vesele, žalostne strune
trovare la nota giusta, falsa zadeti pravo, napačno struno

3. opomba, zaznamek, beležka; pren. poudarek, upoštevanje:
taccuino per le note beležnica, notes
prendere nota zabeležiti

4. opomba, citat; pripomba

5. nota:
nota diplomatica diplomatska nota

6. račun, faktura; seznam:
la nota della sarta račun šivilje
la nota dei libri di testo seznam učbenikov

7. pravo, trgov.
nota di accredito dobropis, knjiženje v dobro
nota di addebito bremenopis, knjiženje v breme
nota di consegna dostavnica
nota di mediazione posredniška pogodba

prōlātiō -ōnis, f (prōferre)

1.
a) omenjanje, omemba, navajanje, navedba, citiranje, citat: Latinorum nominum L., exemplorum Ci.
b) izrekanje, izgovarjava, izgovor, izgovarjanje: verbi intelligibilis prolatio Cael., verborum Arn., vocis Lact.

2. razširjanje, (raz)širjenje, (raz)širitev, večanje, povečevánje, povečávanje: finium L., aedificiorum Suet.

3. odlaganje, odlog, odlašanje, prestavljanje, prestavitev: Pl., diei Ci. plačilnega roka, iudicii Ci., rerum Ci. prenehanje javnih poslov, magnitudo facinoris prolationes adferebat T.

quotation [kwoutéišən] samostalnik
navedek, citat
ekonomija (borzno, tečajno) notiranje
ekonomija navedba cene, navedena cena
ekonomija posebna ponudba
tisk razpornik, založek

familiar quotations krilatice

quote¹ [kwóut] samostalnik
pogovorno citat, navedek
množina narekovaji

tag¹ [tæg] samostalnik
konček, privesek, trakec; uho ali zanka pri škornju za obuvanje; okovica na koncu trakov za čevlje; (razmršen) koder las; ploščica ali etiketa z imenom na kovčku, vojaku okrog vratu itd.; okrasni dodatek kakemu predmetu; epilog, sklepna beseda; refren (pesmi), (obrabljen) citat, aforizem, krilatica; poanta, morala
gledališče igralčeve besede gledalcem ob koncu igre; konec, rep, dostavek

tag and rag sodrga
old tag star rek
he replied with a tag from Horace odgovoril je z (obrabljenim) citatom iz Horaca

texto moški spol besedilo, tekst; izvirnik, original; citat (iz biblije); biblijski izrek

el Sagrado Texto, los Textos sv. pismo
texto único uvedba enotnih učbenikov v španske srednje šole (leta 1927)
libro de texto učbenik
poner el texto (fig) imeti prvo besedo

Zitat, das, (-/e/s, -e) citat, navedek

ссылка f

1. pregnanstvo, izgon; kraj pregnanstva;

2. sklicevanje na kaj; citiranje, citat

цитата f citat

цита́та -и ж., citát -a m.

ájet m (t. ajet, ar.) stavek, vrsta, citat iz korana

épigraphe [-graf] féminin napis (na stavbi); kratek citat na začetku knjige, poglavja

text [tekst] samostalnik
besedilo, tekst; izvirnik, izvirne besede (kakega pisca), dobeseden tekst; tekstno kritična izdaja (dela); mesto ali citat iz biblije; predmet (obravnavanja, pridige), téma
tisk stopnja tiskarskih črk; fraktura (gotica)

to stick to one's text figurativno ostati pri stvari

Textwort, das, citat iz Svetega pisma

virgolatura f

1. postavljanje narekovajev; narekovaji

2. odlomek, citat v narekovajih

citō -āre -āvī -ātum (citus)

1. (za)gibati, zagnati, pognati, goniti: alumen... dentem citat Cels. omaje, zrahlja, medicamentum, quod humorem illuc citat Cels. ki bolezenske sokove tja prežene, odvaja.

2.
a) medic. v telesu kaj vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), pospešiti (pospeševati): pituitam, pus, sanguinem (krvavenje), urinam (izločanje seča) Cels., alvum (drisko) Col.; pren.: isque (animi) motus aut boni aut mali opinione citatur Ci. se vzbudi, Paeanem aut Nomionem c. Ci., ab ovo usque ad mala citaret „Io Bacche!“ H. bi venomer klical..., glas... povzdigoval, omnibus risum c. Lamp.
b) agr. rast čemu pospešiti (pospeševati), kaj (vz)gojiti (vzgajati): radices, palmitem, virgam e duro Col.

3. occ.
a) z glasom (po)klicati, poz(i)vati: Lucr., Sil., Stat., Front., Graeci, qui hoc anapesto citantur Ci., aliquem nominatim c. Cu. po imenu = mancipia ergastuli quotidie per nomina c. Col. ali ad nomen citari Sen. ph., sensi noto me quater ore citari O., citari... numina magna Iovis O. sem poklical na pomoč, c. deum ad suum munus Cat., rogitare citatos nautas Pr., victorem Olympiae citari N. kot zmagovalec biti poklican, da sprejme venec; (o konzulu) poz(i)vati senatorje, da povedo svoje mnenje: haec illi, quo quisque ordine citabantur Plin. iun.
b) (po)vabiti, poz(i)vati, (po)klicati pred koga ali kam α) senat(orje) k seji: patres in curiam citari iussit L., citati non conveniebant L., lex a sexagesimo anno senatorem non citat Sen. ph.; vojskovodje k zboru: cum praeco, exceptis qui nominatim citarentur, adire (regiam) prohiberet Cu. β) državljane k volitvam: in campo Martio centuriatim populum citare L. γ) viteze in cenzorje k cenzusu ali po njem: senio insignibus permisit, praemisso in ordine equo, ad respondendum, quotiens citarentur, pedibus venire Suet., cum praeco cunctaretur citare ipsum censorem „cita“, inquit Nero, „M. Livium“ L. δ) državljane vojaške obveznike k popisovanju (konskripciji) ali prisegi na zastavo: Varr. ap. Non., Val. Max., citati milites nominatim apud tribunos in verba P. Scipionis iuraverunt L., nec citatus in tribu civis respondisset L., tribus urbanas ad sacramentum c. Suet.
c) (pred sodišče) (po)klicati (poz[i]vati) sodnika, tožnika, obtoženca, pričo: Pl., Q., Fl., Icti., si Lysiades citatus iudex non responderit excuseturque Ci., citat accusatorem; citatus accusator nescio quo casu non respondit Ci. ni prišel, citatur reus: causa agitur Syracusis Ci., tota denique rea citaretur Etruria Ci., canes citati non respondent Ph., citari ad causam dicendam Suet., in hanc rem te, Naevi, testem citabo Ci. se bom nate skliceval, praeconis audita vox citantis nomina damnatorum L. ki je klical imena obtožencev = ki je klical obtožence pred sodišče; od tod citare aliquem koga (ob)tožiti: Vitr., ubi tu es, qui me libello Venerio citavisti? Pl.; z objektnim gen.: capitis citari Ci. na smrt obsojen biti; pren.: in hanc rem testem totam Siciliam citabo Ci., magistratuum libros linteos auctores citare L. sklicevati se na knjige, c. poëtas ad testimonium Petr., ne proditi mysterii reus a philosophis citaretur Lact., citavere nefas leges Fl. — Od tod adj. pt. pf. citātus 3 pognan, pospešen, od tod

1. hiter, nagel, uren: Rhenus per fines Treverorum citatus fertur C. teče deroč, dere, ferunt citati signa L., imbribus continuis citatior solito amnis L. nenavadno deroča, citato gradu Cu., Iust. s pospešenimi koraki, equo citato C., L. ali equis citatis L. v diru, skokoma, citato agmine iter ingredi L. v hitrih pohodih (marših), citatiore agmine L., quam citatissimo poterant agmine L. v kar najhitrejšem pohodu.

2. occ.
a) ret. (o govoru in govorniku) hiter, vzburjen, buren, živahen: pronuntiatio citata Q., Roscius citatior, Aesopus gravior fuit Q., soni tum placidi, tum citati Gell.
b) medic. hiter, nagel: pulsus arteriarum aut citatus aut tardus Plin., alvus citatior Plin.

credit¹ [krédit] samostalnik
dobro ime, zaupanje; kredit, up; ugled, čast; zasluga; vpliv; pomembnost, spoštovanje; spričevalo opravljenem izpitu
ameriško reklama (v oddajah)

to give credit to verjeti čemu, zaupati komu
he is credit to his family je v čast svoji družini
it does you credit čast vam dela
to give credit for pripisovati (komu) kaj
to add to s.o.'s credit povečati komu ugled
to take credit for lastiti si zasluge za
letter of credit kreditno pismo
ameriško credit line navedba, od kod je vzet citat
to place (ali enter, put, pass, carry) credit to v dobro zapisati
with credit častno, odlično

filozof samostalnik
1. (strokovnjak) ▸ filozófusV starosti 84 let je umrl italijanski filozof in pisatelj Umberto Eco. ▸ 84 éves korában elhunyt Umberto Eco olasz filozófus és író.

2. (o pronicljivem razmišljanju) ▸ filozófus
Bil pa je nekakšen glavni filozof republikanske stranke. ▸ De ő volt a Republikánus Párt egyfajta főfilozófusa.
Morda se je vrli poslanec le okorno izrazil in je v resnici hotel povedati le to, da ni filozof, česar sicer ni bilo težko opaziti. ▸ Lehet, hogy a tisztelt képviselő úr csak sután fejezte ki magát, és valójában csak azt akarta mondani, hogy nem filozófus, amit amúgy nem volt nehéz észrevenni.

3. neformalno, izraža negativen odnos (kdor veliko prazno govori) ▸ filozófus
Meni se gabijo "filozofi", ki se nahajajo v parlamentu. ▸ Undorodom a parlamentben lévő „filozófusoktól”.