Franja

dostojánstvenik dignitaire moški spol

cerkveni dostojanstvenik dignitaire ecclésiastique (ali de l'Eglise)

jezik² [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. narodni, mednarodni: die Sprache, -sprache (ciganski Zigeunersprache, ciljni Zielsprache, delovni Arbeitssprache, deželni, državni Landessprache, državni Staatssprache, izhodiščni Ausgangssprache, kentumski Kentumsprache, konferenčni Konferenzsprache, manjšinski Minderheitensprache, materni Muttersprache, občevalni Umgangssprache, originala Originalsprache, pomožni Hilfssprache, satemski Satemsprache, sodni Gerichtssprache, sporazumevalni Verkehrssprache, substratni Substratsprache, svetovni Weltsprache, svetovni pomožni Welthilfssprache, tuji Fremdsprache, učni Unterrichtssprache, uradni Amtssprache, uradovalni Verhandlungssprache)
mrtev jezik tote Sprache
naravni jezik natürliche Sprache
umetni jezik Kunstsprache, künstliche Sprache, synthetische Sprache
živ jezik lebende Sprache
narodni jezik die Volkssprache
standardni jezik die Standardsprache/Nationalsprache
ljudski jezik der Volksmund
|
… jezika Sprach-
(analiza die Sprachanalyse, čistost die Sprachreinheit, filozofija die Sprachphilosophie, kritika die Sprachkritik, mojster der Sprachkünstler, normiranje die Sprachnormung, nepopolno obvladanje die Sprachschwäche, obvladanje die Sprachbeherrschung, opis die Sprachbeschreibung, sociologija die Sprachsoziologie, spreminjanje der Sprachwandel, struktura die Sprachstruktur, uporabnik der Sprachbenutzer, zgodovina die Sprachgeschichte, zgradba der Sprachbau)
… jezika/jezikov
(študij das Sprachstudium)
za jezik:
(skrb za jezik die Sprachpflege)
jezikov:
(družina die Sprachfamilie, mešanica das Sprachgemisch, poznavalec der Sprachkenner, der Sprachkundige, biti poznavalec sprachkundig sein, znanje die Sprachkenntnis)
govorec jezika der Sprachteilnehmer
naravni govorec jezika der Muttersprachler
obvladati/znati jezik sprachkundig sein
ne obvladati jezika/ne znati jezikov sprachunkundig sein
govoriti dva jezika/tri/štiri jezike zweisprachig/dreisprachig/viersprachig sein
govoriti več jezikov mehrsprachig sein
govoriti drug jezik anderssprachig sein, figurativno eine andere Sprache sprechen
govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen (tudi figurativno)

2. posebni: die Sprache, -sprache (knjižni Hochsprache, Schriftsprache, cerkveni Kirchensprache, dijaški Schülersprache, literarni Literatursprache, lovski Jägersprache, Weidmannssprache, metaforični Bildersprache, papirnat Kanzleisprache, pesniški Dichtersprache, pisarniški Kanzleisprache, pogovorni Umgangssprache, posebni Sondersprache, pomorščakov Seemannssprache, pravni Rechtssprache, sodobni Gegenwartssprache, skrivni Geheimsprache, splošni Gemeinsprache, standardni Standardsprache, strokovni Fachsprache, svetopisemski Bibelsprache, študentovski Studentensprache, uradniški Beamtensprache, vsakdanji Alltagssprache, vulgarni Vulgärsprache, vzorčni Mustersprache, znanosti Wissenschaftssprache)

3. negovorni: die -sprache (kretenj Gebärdensprache, programski Programmiersprache, simbolni Symbolsprache, strojni Maschinensprache, znakovni jezik gluhonemih Taubstummensprache)
|
figurativno molčati v vseh jezikih in sieben Sprachen schweigen
| ➞ → materni jezik, ➞ → tuji jezik

kardinal samostalnik
1. (cerkveni dostojanstvenik) ▸ bíboros, kardinálisDo papeža v teh kriznih dneh ne morejo niti nekateri najpomembnejši kardinali. ▸ Még a legfontosabb bíborosok némelyike sem tudja elérni a pápát ezekben a válságos napokban.

2. (ptica) ▸ kardinálispinty
Kardinal se pari v gosti podrasti, njegovo gnezdo pa je dokaj neurejena čaša iz vejic in trave. ▸ A kardinálispinty a sűrű aljnövényzetben párosodik, a fészke viszonylag rendezetlen, apró ágakból és fűszálakból készült kehely.
Povezane iztočnice: rdeči kardinal

katekizem samostalnik
1. religija (verski priročnik) ▸ katekizmus, kátéPrve znane posvetne knjige z baltskega ozemlja, napisane v ljudskem jeziku, so bili luteranski in katoliški katekizmi iz 16. stoletja. ▸ A balti területek első ismert világi, a nép nyelvén íródott könyvei a XVI. századi luteránus és a katolikus katekizmusok voltak.

2. neštevno, religija (verski nauk) ▸ katekizmusUradni katekizem in cerkveni kodeks dovoljujeta smrtno kazen. ▸ A hivatalos katekizmus és az Egyházi Törvénykönyv engedélyezi a halálbüntetést.
Protestantski katekizem (PK) je na Slovenskem zanimiv prav prek razlike s katoliškim. ▸ A protestáns katekizmus (PK) éppen a katolikus katekizmustól való eltérése miatt érdekes Szlovéniában.

3. (osnovni priročnik, vodilo) ▸ kiskátéPo Dolencu se imenuje kar devet operativnih postopkov, njegove knjige pa so katekizem kirurgije lobanjskega dna. ▸ Kilenc műtéti eljárást neveztek el Dolencről, könyveit pedig a koponyaalapi sebészet kiskátéjaként tartják számon.

ključár (vratar) concierge moški spol , portier moški spol ; (v jetnišnici) geôlier moški spol , guichetier moški spol ; (v samostanu) frère portier

cerkveni ključar marguillier moški spol

knéz prince moški spol

cerkveni knez prince de l'Église
(v Rusiji) veliki knez grand-duc moški spol
volilni knez prince électeur

krajevni škof stalna zveza
(cerkveni dostojanstvenik) ▸ helyi püspök

krog³ [ó] moški spol (-a …) (skupina) der -kreis (družinski Familienkreis, idejni Ideenkreis, bralcev Leserkreis, interesentov Interessentenkreis, oseb Personenkreis, možnih storilcev Täterkreis, udeležencev Teilnehmerkreis, uporabnikov Benutzerkreis, znancev Bekanntenkreis, kulturni Kulturkreis)
krogi množina Kreise množina (cerkveni kirchliche, kulturni kulturelle, dobro poučeni gutinformierte Kreise), -kreise
(strokovni Fachkreise množina, vladni Regierungskreise množina); (področje) der -kreis (tematski Themenkreis, življenja Lebenskreis)

list⁵ moški spol (-a …) publikacija: das Blatt (borzni Börsenblatt, bulvarski Klatschblatt, cerkveni Kirchenblatt, deželni uradni Landesgesetzblatt, humoristični Witzblatt, stranke Parteiblatt, lokalni Lokalblatt, pogrošni, senzacionalistični Skandalblatt, uradni Gesetzblatt, Amtsblatt, zvezni uradni Bundesgesetzblatt)
programski/operni list das Programmheft

nabirálnik caja f

(pisemski) nabiralnik buzón m; (cerkveni) cepillo m; caja f para colectas
izprazniti (poštni) nabiralnik hacer la recogida de la correspondencia

nauk moški spol (-a …) die Lehre; sistem: das Lehrgebäude; (doktrina) die Lehrmeinung; -lehre, die -kunde (cerkveni Kirchenlehre, krščanski Christenlehre, moralni Morallehre, o barvah Farbenlehre, o besedah Wortlehre, o dobrinah Güterlehre, o dolžnostih Pflichtenlehre, o družbi Gesellschaftslehre, o harmoniji Harmonielehre, o kategorijah Kategorienlehre, o kovinah Metallkunde, o kulturnih krogih Kulturkreislehre, o materialih Werkstoffkunde, o nagonih Trieblehre, o predestinaciji Prädestinationslehre, o prehrani Ernährungslehre, o rastlinah Pflanzenlehre, Pflanzenkunde, o temperamentih Temperamentenlehre, o toploti Wärmelehre, o trdnosti Festigkeitslehre, o virih Quellenkunde, o zdravilnih zeliščih Kräuterkunde, o živalih Tierkunde, o odrešenju Heilslehre, skrivni Geheimlehre, verski Glaubenslehre, Religionslehre, zmotni Irrlehre)
razvojni nauk Abstammungslehre, die Evolutionstheorie, Entwicklungslehre

nauk samostalnik
1. (spoznanja; teorija) ▸ tanítás, tanDarwin na podlagi opazovanj s potovanja kasneje utemelji razvojni nauk. ▸ Darwin az utazásai során tett megfigyelései alapján később megalapozta a fejlődéstant.Vsaka verska skupnost ima pravico, da svoje knjige predstavlja ljudem in širi svoj nauk. ▸ Minden vallási közösségnek joga van bemutatni a könyveit az embereknek, illetve terjeszteni tanait.
2. (sporočilo ali nasvet) ▸ tanulságOtroci so opero razumeli kot pravljico z moralnim naukom, v kateri dobro slavi zmago nad zlom. ▸ A gyerekek erkölcsi tanulságot tartalmazó meseként értelmezték az operát, amelyben a jó győzedelmeskedik a rossz felett.Iz naučene lekcije raje potegnite nauk, ki vam bo prav kmalu zelo koristil. ▸ Inkább vonja le a tanulságokat abból, amit megtanult, és ez hamarosan nagy hasznára válik.
Nauk zgodbe je v tem, da hitrost lahko pelje v nesrečo. ▸ A történet tanulsága tehát az, hogy a gyorshajtás balesethez vezet.

náuk (-a) m

1. dottrina, insegnamento; tesi; magistero:
filozofski, naravoslovni, verski nauk dottrina filosofica, naturalistica, religiosa
Kopernikov heliocentrični nauk tesi copernicana dell'eliocentrismo
cerkveni nauk il magistero della Chiesa

2. insegnamento, consiglio, suggerimento:
upoštevati nauke staršev seguire i consigli dei genitori

3. star. (študij, uk) studi; tirocinio; lit. morale (della favola, del racconto);
obesiti nauke na kljuko abbandonare, troncare gli studi
sprejeti koga v nauk prendere uno a tirocinio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. iti k nauku andare alla lezione di catechismo
rel. krščanski nauk catechismo
oznanjevati, širiti, učiti krive nauke (tudi šalj.) dire, diffondere eresie
nauk o cerkvenem govorništvu omiletica
geol. nauk o fosilih orittologia
mitol. nauk o izvoru bogov teogonia
zool. nauk o kačah ofiologia
anat. nauk o kosteh osteologia
mat. nauk o množicah insiemistica
filoz. nauk o naravnem pravu giusnaturalismo
med. nauk o nosnih boleznih rinologia
med. nauk o odmerjanju zdravil posologia
rel. nauk o odrešenju soteriologia
nauk o simbolih simbolica
nauk o sistemih sistemistica
fiz. nauk o strukturi trdnih teles strutturistica
fiz. nauk o tekočnosti reologia
anat. nauk o vezeh desmologia
fiz. nauk o zvoku acustica
nauk o živilih, o prehrani sitologia

nicéjski (-a -o) adj. geogr., rel. niceno, di Nicea:
nicejski cerkveni zbor Concilio di Nicea
nicejska veroizpoved credo niceno

nikejsk|i (-a, -o) nizäisch, nizänisch
nikejski cerkveni zbor das Konzil von Nizäa

obréd religija rite; ceremony, ceremonial

brez obréda without ceremony
cerkveni obrédi pl rituals pl
krstni obréd baptismal rite
grški pravoslavni obréd Greek rite
rimskokatoliški obréd Roman rite, Latin rite
pogrebni obréd burial rites pl, funeral rites
nauk o obrédih ritualism
opravljati obréd, držati se obréda to ritualize

obréd rite moški spol , cérémonie ženski spol

prostozidarski obredi rites moški spol množine maçonniques
cerkveni poročni obred cérémonie ženski spol religieuse du mariage, cérémonie ženski spol (ali bénédiction ženski spol) nuptiale

oče [ô] (očét|a, -a, -je) der Vater
bodoči oče werdender Vater
stari oče (ded) der Großvater
sveti oče (papež) der Heilige Vater
-vater (brezsrčen Rabenvater, cerkveni Kirchenvater, družinski Familienvater, navidezni Scheinvater, naroda Landesvater, otrokov Kindesvater, krušni Ziehvater)
očetje množina Väter
(koncilski Konzilsväter, mestni Stadtväter)
kompleks očeta der Vaterkomplex
navezanost na očeta die Vaterbindung
dan očetov der Vatertag
predstava o očetu das Vaterbild
brez očeta vaterlos
biti izrezan oče figurativno ganz der Vater sein
biti komu za očeta Vaterstelle vertreten an/bei
figurativno iti na pot svojih očetov sich zu den Vätern versammeln

ôče father; pogovorno papa, pa, governor, pater

cerkveni ôčetje Fathers pl of the Church
brez ôčeta fatherless
krušni ôče foster father, fosterer
stari ôče grandfather
očetje (predniki) fathers pl, pesniško sires pl
on je čisto kot ôče he is a chip off the old block
vreči se po ôčetu to take after one's father
on je izrezan ôče (figurativno) he is the very spit and image (ali spitting image, exact likeness) of his father
kakor ôče, tako sin like father, like son

ôče (-éta) m

1. padre; pog. babbo, papà:
dober, slab oče un padre buono, cattivo
skrben oče un padre premuroso, un padre tutto casa e famiglia
domnevni oče padre putativo
družinski oče padre di famiglia
stari oče nonno, avo
oče naroda padre della patria

2. pl. očetje (predniki) avi, antenati

3. (v kmečkem okolju, gospodar) padrone

4. rel. padre:
očetje frančiškani i padri francescani
cerkveni očetje i padri della Chiesa

5. pren. (utemeljitelj, pobudnik) padre:
oče sodobne biologije il padre della biologia moderna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otrok je po očetu, je cel, izrezan oče il ragazzo, il bambino è suo padre sputato
rel. koncilski oče padre conciliare
nebeški Oče il Padreterno
sveti oče il santopadre, il Santo Padre, il pontefice
krušni oče (očim) patrigno
mestni očetje consiglieri