Franja

Zadetki iskanja

  • dláka hair; (živalska) beast's fur (ali coat ali shag); (sukna) nap, (baržuna) pile

    cepiti dláko (figurativno) to split hairs (ali straws)
    ne imeti dláke na jeziku not to mince matters
    iskati dláko v jajcu to pick holes
  • dláka poil moški spol , pelage moški spol

    zimska dlaka toison ženski spol d'hiver
    puščati dlako perdre son (ali le) poil
    dlako cepiti fendre (ali couper) un cheveu en quatre, chercher la petite bête, trouver à redire à tout, ergoter
  • dláka (-e) f

    1. anat. pelo:
    puliti si dlake strapparsi i peli

    2. (živalska dlaka) pelo, peli:
    naježiti dlako arricciare il pelo
    odeja iz kamelje dlake coperta di pelo di cammello

    3. (psovka) minchione, coglione, babbeo:
    molči, ti suha dlaka e tu, coglione, sta' zitto!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. cepiti dlako spaccare il capello in quattro
    iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo, cavillare, sofisticare
    pren. pog. mu gre vse po dlaki gli è andata sempre bene
    pren. ne imeti dlake na jeziku non aver peli sulla lingua
    PREGOVORI:
    kjer osel leži, dlako pusti la bestia dove si ferma lascia il segno
    volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
  • dláka pelo m

    kamelja dlaka pelo de camello
    proti dlakam arriba
    iskati dlako v jajcu buscar pelos en la leche (ali en la sopa), buscarle el pelo (ali pelos) al huevo
    dlako cepiti cortar un pelo en el aire; sutilizar; perderse en detalles nimios
    ne imeti dlake na jeziku no tener pelos (ali pelillos) en la lengua
  • drevó tree

    mlado drevó sapling
    božíčno drevó Christmas tree
    sadno drevó fruit tree
    drevó spoznanja biblija tree of knowledge of good and evil
    (že) rodovitno drevó a (mature) fruit-bearing tree
    cepiti drevó to graft a tree
    podreti, posekati drevó to fell (ali to chop down) a tree
    splezati na drevó to climb a tree
    tresti drevó to shake a tree
    skupina dreves a clump of trees
    pognati, spoditi na drevó to tree
    pes je prepodil veverico na drevó the dog treed the squirrel
    zaradi dreves ne vidi gozda (figurativno) he cannot see the wood for the trees
    jabolko ne pade daleč od drevesa (figurativno) as the tree is, so is the fruit; like father, like son
  • drevó arbre moški spol ; (plug) charrue ženski spol

    splezati na drevo grimper sur un arbre
    cepiti drevo greffer (enter) un arbre
    obrez(ov)ati drevo émonder (élaguer, ébrancher, tailler) un arbre
    posekati drevo abattre un arbre
    tresti drevo secouer un arbre
    gozdno drevo arbre forestier
    lepotno, okrasno drevo arbre d'ornement (ali d'agrément)
    sadno drevo arbre fruitier
  • drevó árbol m

    božično (novoletno) drevo el árbol de Navidad, árbol de Noel (de año nuevo)
    drevo spoznanja el árbol de la ciencia del bien y del mal
    okrasno drevo árbol de adorno
    gojitelj dreves arboricultor m, arborista m
    gojenje dreves arboricultura f
    cepiti (obrezati, posekati) drevo injertar (podar, talar ali derribar) un árbol
    splezati na drevo subirse (ali trepar) a un árbol
    od samih dreves ne vidi gozda está en la aldea y no ve las casas
    jabolko ne pade daleč od drevesa el hijo del gato ratones mata; tal palo, tal astilla
  • dŕva in drvà bois moški spol (de chauffage ali à brûler)

    cepiti, klati drva fendre du bois
    sekati drva couper (ali casser) du bois
    skladovnica drv pile ženski spol (ali tas moški spol) de bois
    suha drva bois sec (ali mort)
    trda drva bois dur
    bukova drva bois de hêtre
    (kubični) meter drv stère moški spol de bois
  • dŕva firewood fuel-wood; wood; chopped wood

    (na)cepiti dŕva to chop (up) wood
    prižgati, zanetiti dŕva to kindle the wood
    oskrbeti se, založiti se z dŕvmi to stock up with firewood
  • kólera medicina choléra moški spol

    azijska kolera choléra asiatique (ali morbus)
    bacil kolere bacille moški spol du choléra
    cepiti proti koleri vacciner contre le choléra
  • kozé med viruela f

    bolan (bolnik) za kozami enfermo (m) vazioloso
    cepiti proti kozam vacunar contra la viruela
    (obvezno) cepljenje proti kozam vacuna f (obligatoria) antivariólica
  • kuga samostalnik
    1. (bolezen) ▸ pestis
    epidemija kuge ▸ pestisjárvány
    povzročitelj kuge ▸ pestis kórokozója
    izbruh kuge ▸ pestis kitörése
    prenašalec kuge ▸ pestis hordozója
    širjenje kuge ▸ pestis terjedése
    smrtonosna kuga ▸ halálos pestis
    kuga razsaja ▸ pestis terjed
    kuga izbruhne ▸ pestis kitör
    prenašati kugo ▸ pestist terjeszt
    širiti kugo ▸ pestist terjeszt
    cepljenje proti kugi ▸ pestis elleni oltás
    boj proti kugi ▸ pestis elleni küzdelem
    zdravilo proti kugi ▸ pestis elleni gyógyszer
    cepivo proti kugi ▸ pestis elleni oltás
    cepiti proti kugi ▸ pestis ellen beolt
    boj zoper kugo ▸ pestis elleni harc
    sredstvo zoper kugo ▸ pestis ellenszere
    umreti zaradi kuge ▸ pestisben meghal
    zboleti za kugo ▸ pestisben megbetegszik
    rešiti se kuge ▸ pestistől megmenekül
    zdravilo za kugo ▸ pestis elleni gyógyszer
    okužiti se s kugo ▸ pestissel megfertőződik
    Bakterija, ki povzroča kugo, je nevarna ljudem in živalim, prenaša se z glodalci in njihovimi bolhami. ▸ A pestist okozó baktérium az emberekre és az állatokra veszélyes, rágcsálókkal és bolháik útján terjed.
    Povezane iztočnice: prašičja kuga, živinska kuga

    2. lahko izraža negativen odnos (nekaj neprijetnega) ▸ pestis, rémség
    novodobna kuga ▸ újkori pestis
    kuga 21. stoletja ▸ a 21. század pestise
    sodobna kuga ▸ modernkori pestis
    V sveto vojno proti teroristični kugi so se vključile številne države. ▸ A terrorizmus rémsége elleni szent háborúhoz számos ország csatlakozott.
    Doping je postal novodobna kuga, razširjena in smrtonosna bolezen športa. ▸ A dopping lett az újkori pestis, a sport széles körben elterjedt és halálos betegsége.
  • loči|ti3 [ó] (-m) ločevati tehnika, kemija (cepiti, razgraditi) aufspalten
  • lub moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika lubje, agronomija in vrtnarstvo lub
    agronomija in vrtnarstvo cepiti za lub hinter die Rinde veredeln
  • nacepi|ti2 [é] (-m) agronomija in vrtnarstvo (cepiti na) aufpfropfen (tudi figurativno), aufveredeln; (vcepiti) einpfropfen
  • oko3 [ó] srednji spol (očésa, očési, oči)

    1. rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo das Auge
    rodno oko das Fruchtauge
    speče oko das Auge, die Knospe
    agronomija in vrtnarstvo cepiti na oko okulieren
    cepljenje na oko die Okulierung
    poganjati iz spečega očesa nachtreiben

    2.
    rastlinstvo, botanika sončno oko das Sonnenauge
  • ošpice samostalnik
    (nalezljiva bolezen) ▸ kanyaró
    imeti ošpicekontrastivno zanimivo kanyarós
    zboleti za ošpicami ▸ kanyaróban megbetegszik
    cepivo proti ošpicam ▸ kanyaró elleni oltás
    cepljenje proti ošpicam ▸ kanyaró elleni oltás
    cepiti proti ošpicam ▸ kanyaró ellen beolt
    epidemija ošpic ▸ kanyarójárvány
    Ko je bila stara leto in pol, je prebolela ošpice in od takrat ne sliši. ▸ Amikor egy és fél éves volt, kanyarós lett, azóta nem hall.
  • ponovno erneut, wiederholt, neuerlich; (večkrat) wiederholt, verschiedentlich; (še enkrat) nochmals, abermals; wieder …, wieder- (vzpostaviti wiederherstellen, oživiti [wiederbeleben] wieder beleben, wiederbeleben, srečati wiedertreffen, izvesti [wiederaufführen] wieder aufführen, izvoliti [wiederwählen] wieder wählen, najti [wiederfinden] wieder finden, wiederfinden, odkriti [wiederentdecken] wieder entdecken, wiederentdecken, odpreti [wiedereröffnen] wieder eröffnen, osvojiti wiedererobern, postaviti [wiedereinsetzen] wieder einsetzen, priskrbeti wiederbeschaffen, priklicati v zavest [wiederbewußtmachen] wiederbewusstmachen, rojen [wiedergeboren] wieder geboren, se pojaviti [wiederauftauchen] wieder auftauchen, se prebuditi wiedererwachen, srečati koga (jemandem) wiederbegegnen, uporabiti [wiederverwenden] wieder verwenden, usposobiti wiederinstandsetzen, vklopiti wiedereinschalten, zasesti wiederbesetzen, združiti [wiedervereinigen] wieder vereinigen, videti [wiedersehen] wieder sehen); nach- (kovati nachprägen, zmleti nachmahlen, zahtevati nachfordern, osvetliti nachbelichten, prebrati nachlesen, pregledati nachprüfen, umeriti nacheichen, zakrvaveti nachbluten); auf- (pobarvati auffärben); rück- (dobiti/pridobiti rückgewinnen, naseliti rücksiedeln); zurück- (osvojiti zurückerobern, priti v roke koga zurückfallen an)
    ponovno cepiti nachimpfen, wiederimpfen
  • próti

    A) adv. contro:
    biti proti essere contro, essere contrario
    govoriti proti parlare contro

    B) prep.

    1. (za izražanje cilja premikanja) verso, a:
    dim se dviga proti nebu il fumo si alza al, verso il cielo
    držati steklo proti svetlobi tenere il vetro contro la luce, controluce

    2. (za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju) contro:
    jadrati, pluti proti vetru veleggiare, navigare contro vento
    gladiti proti dlaki lisciare contro pelo

    3. (za izražanje bližine časovne meje) verso:
    priti proti večeru venire verso sera

    4. (za izražanje odpora) contro:
    bojevati se proti sovražniku lottare, combattere contro il nemico, col nemico
    pritožiti se proti odločbi fare ricorso contro il decreto

    5. (za izražanje česar delovanje je treba preprečiti, čemur se je treba izogibati) contro:
    cepiti proti davici vaccinare contro la difteria
    tablete proti glavobolu compresse contro il mal di testa; antinevralgici

    6. (za izražanje neujemanja z vodili) contro:
    storiti kaj proti pravilom fare qcs. contro le regole

    7. (za izražanje čustvenega razmerja) verso, nei confronti di:
    biti pozoren proti starejšim essere rispettoso nei confronti delle persone anziane

    8. (za izražanje sorazmerja) a:
    domače moštvo je zmagalo z dva proti ena (2: 1) la squadra locale ha vinto due a uno (2: 1)
    načrt v merilu 1:200 progetto su scala, in scala uno a duecento

    9. (v primeri z) a confronto con, rispetto a:
    moje težave so majhne proti tvojim i miei disturbi sono modesti rispetto ai tuoi

    10. (za izražanje okoliščin, pogojev za uresničitev česa) dietro:
    vrniti proti nagradi restituire dietro ricompensa
    proti plačilu, potrdilu contro pagamento, contro ricevuta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dvigniti roko proti komu alzare le mani su qcn., picchiare qcn.
    iti proti koncu stare per finire
    iti proti sedemdesetim, osemdesetim avvicinarsi alla settantina, all'ottantina
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. plavati proti toku nuotare, andare controcorrente
    pren. on je muha proti tebi rispetto a te è insignificante
    fot. fotografirati proti svetlobi fotografare controluce
    med. cepivo proti davici vaccino antidifterico
    med. preparat proti krčem antispastico
    farm. preparat proti glistam antielmintico
    farm. preparat proti kašlju tossifugo
    farm. preparat proti vročini antipiretico
    naprava proti kraji antifurto
    navt. proti krmi, proti kljunu a poppavia, a proravia
    proti nezgodam antinfortunistico
    agr. sredstvo proti rastlinskim zajedavcem anticrittogamico
    farm. sredstvo proti revmi antireumatico
    sredstvo proti rjavenju antiruggine
    farm. preparat proti steklini antirabbico
    proti svoji volji controvoglia, obtorto collo lat.
    sredstvo proti toči antigrandine, grandinifugo
    avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante
  • rdečke samostalnik
    medicina (bolezen) ▸ rubeola, rózsahimlő
    cepljenje proti rdečkam ▸ rubeola elleni oltás
    cepivo proti rdečkam ▸ rózsahimlő elleni vakcina
    okužba z rdečkami ▸ rubeolával megfertőződik
    zboleti za rdečkami ▸ megbetegszik rózsahimlővel
    preboleti rdečke ▸ átesik a rózsahimlőn
    virus rdečk ▸ rubeolavírus
    cepiti proti rdečkam ▸ rubeola ellen beolt