Franja

расходиться, разойтись¹ razhajati se, raziti se; raztapljati se; izginjati, izginiti; ločevati se, ločiti se; ne so glašati (z mnenjem); (raz)cepiti se (pota); zgrešiti se (po poti); križati se (pisma); puščati, pustiti mimo; razproda(ja)ti se (blago); (po)trošiti se, porabiti se; popuščati, popustiti (šivi); (raz)širiti se (novice); (raz)topiti se; razvne(ma)ti se; (z)dirjati (konj);
дождь разошёлся pošteno je začelo deževati;
он разошёлся izgubil je oblast nad seboj

рассекаться, рассечься (raz)cepiti se

сечься cepiti se, cefrati se

laminate² [lǽmineit]

1. prehodni glagol
tehnično (raz)valjati, sploščiti; (raz)cepiti v ploščice, plastiti; pokriti s ploščicami, s folijo

2. neprehodni glagol
cepiti se v lističe, ploščice

offset² [ɔ́(:)fset]

1. prehodni glagol
nadomestiti, izravnati
tisk tiskati v ofsetu
tehnično zviti (cev)

2. neprehodni glagol
cepiti se na veje; izbokati (zid)

the gains offset the losses dobički izravnajo izgube

ramificarse [c/qu] razrasti se, vejati se, cepiti se na veje

reticulate² [ritíkjuleit] prehodni glagol & neprehodni glagol
mrežasto razdeliti ali biti razdeljen; tvoriti ali imeti obliko mreže; (raz)vejiti se, (raz)cepiti se na veje

расслаиваться, расслоиться (raz)cepiti se na plasti

abstrahō -ere -trāxī -trāctum

1. odvleči, odvlačiti, proč (z)vleči, s silo odvesti, ugrabiti (ugrabljati), iztrg(ov)ati: Lucr., Cu., Plin. idr., navem remulco C., abstractae boves V., abst. iumenta L., cunctantem vi abstracturus L. Izhodišče: aliquem hinc secum Ter., illum inde O.; pesn. s samim abl.: invitas gremio genitoris O.; s praep.: aliquem e gremio ... patriae Ci., naves e portu, iumentum ex agmine, aliquem ex oculis hominum L.; aliquem de matris complexu Ci., aliquem de thalamis O.; aliquem a penetralibus L., suos ab se liberos abstractos dolebant C. Smer: Britannia ... retro abstrahit latera Mel. zamika nazaj; abst. liberos in servitutem C., diversa in pascua natam O.; abstrahi ad capitale supplicium Cu.

2. pren.
a) ločiti, odločiti (odločevati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjati). Izhodišče: vix me hinc abstraxi Ter. sem se umaknil; s samim abl.: Germanicum suetis legionibus T. frumento ac commeatu abstractus C. ločen od dovoza žita, ki se mu je zaprl dovoz žita; s praep.: tum (animus) ... se a corpore abstrahet Ci. se osvobodi telesa, animus a corpore abstractus Ci.; ex tanto comitatu clarissimorum virorum aliquem abstrahere Ci. izključiti (izključevati). Smer: abstrahi in partes S., O. (raz)cepiti se v stranke, pecunia a bono in pravum abstractus S. zavedên, prim.: nisi eum maioris gloriae cupiditas ad bellicas laudes abstraxisset Ci. če ga ne bi zanesla.
b) occ. α) odvrniti (odvračati), odstaviti (odstavljati), odvabiti (odvabljati): me a Glycerio Ter., copias a Lepido Ci. izneveriti Lepidu. β) siloma odvrniti (odvračati), zadrž(ev)ati, kratiti komu kaj, ovirati, zavreti (zavirati): a rebus gerendis senectus abstrahit Ci., me forensis labor ab illa cogitatione abstrahebat Ci., is ab hoc impetu abstractus consilio et copiis Caesaris Ci., rationem reddere aventem abstrahit invitum patrii sermonis egestas Lucr., Datames, etsi a maiore re (podjetja) abstrahebatur N., ingressos in castra ab direptione abstr. L. γ) rešiti, osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati) koga česa: a bonis, a malis Ci., se a sollicitudine, se a consuetudine Ci. — Od tod adj. pt. pf. abstrāctus 3 odmišljen, abstrakten: Isid.

Opomba: Star. inf. pf. abstrāxe: Lucr.

auseinanderfalten, auseinander falten razgrniti; sich auseinanderfalten (aufgliedern) cepiti se

cépiti (drva) to cleave; to split; (drevo) to graft; medicina to vaccinate

cépiti proti kozam to vaccinate against smallpox; figurativno to divide, to separate
cépiti dlake (figurativno) to split hairs
dati se cépiti, biti cepljen to be vaccinated, inoculated
cépiti se to split; to burst; (pot, reka) to fork; (železnica) to diverge

deli|ti (-m) razdeliti

1. na dele: teilen (se sich); na dva dela: zweiteilen, na tri dele: dreiteilen, na štiri dele: vierteilen …, na osem delov: achteln …

2.
deliti (si) s kom (imeti skupno) mit (jemandem) teilen

3. (členiti) gliedern in, unterteilen in, aufteilen
deliti se sich gliedern, (cepiti se) sich gabeln, (razpasti) zerfallen in, (biti deljen) eingeteilt werden in

4. (razdeljevati) verteilen, kaj med več ljudi: austeilen
deliti klofute Ohrfeigen austeilen
deliti ocene Zensuren austeilen

5. (ločevati) trennen

6. matematika dividieren

diviser [-ze] verbe transitif (raz)deliti (en v); razdvajati, ločiti; mathématiques deliti

se diviser deliti se; (raz)cepiti se; razpasti (en v)
diviser une somme en plusieurs parts razdeliti vsoto na večdelov
diviser une tâche entre plusieurs ouvriers razdeliti delo med več delavcev
la route se divise cesta se razcepi
leurs opinions les divisent njihova naziranja, mnenja jih razdvajajo
diviser pour régner (proverbe) deli in vladaj! divide et impera!

embrancher [ɑ̃brɑ̃še] verbe transitif priključiti, priklopiti

s'embrancher (od)cepiti se; stekati se

exfolier [ɛksfɔlje] verbe transitif odluščiti, oluščiti (le tronc d'un arbre deblo drevesa); vieilli odtrgati listje

s'exfolier luščiti se, cepiti se na tanke plasti

gabeln

1. jesti (z vilicami), nabadati na vilice

2. sich gabeln cepiti se, deliti se, razcepiti se, razdeliti se

partir ločiti, razrezati, razklati, razcepiti, razbiti; razdeliti, deliti; uničiti; oditi, odpotovati

partir el cráneo (a) uno komu glavo razbiti
partir nueces orehe treti
partir en pedazos razkosati
partir leña drva cepiti
partir el pelo lase razčesati
partir el pan kruh (raz)rezati
partir por medio razpoloviti; zbegati, uničiti koga
eso parte el alma to trga srce
partir en (auto itd.) odpeljati se
partir para la guerra v vojsko iti
partir para Madrid odpotovati v M.
partir corriendo proč (s)teči
partirse cepiti se; odpotovati
la gente se partía de risa ljudje so pokali od smeha

spolium -iī, n (morda iz indoev. kor. *(s)p(h)el(H)- (raz)cepiti, razrivati; prim. skr. phálati (on) brsti, kali, phālaṣ lemež, phálakam deska, paṭati cepiti se, sphálati (on) izkrči, spāṭayati (on) cepi, gr. at. ψαλίς = ajol. σπαλίς škarje, gr. ἄσπαλον, σπόλια, σπαλύσσετται = σπαράσσεται Hsch., σπολάς -άδος slečena koža, slečen kožuh, sl. pleti, lit. spãliai pezdír, stvnem. spaltan = nem. spalten)

1. sneta ali slečena živalska koža: spolium ferae, leonis O., pecudis O. ovnova koža, viperei monstri (= Medusae) O., pellibus et spoliis corpus vestire ferarum Lucr., saepe videmus illorum (sc. serpentium) spoliis vepres … auctas Lucr. z njihovimi levi.

2. klas. le v pl.
a) ubitemu sovražniku odvzeta obleka, odvzeta oprava (v celoti ali njen del): Enn. ap. Ci. idr., princeps Horatius ibat trigemina (trojčkov) spolia prae se gerens L., spolia legere L., spolia opima L., V. vojskovodjeva, sovražnikovemu vojskovodju odvzeta oprava, spoliis indutus V., victores praedā Rutuli spoliisque potiti V., spoliaque et praedas ad procuratores referre T.; o Ahilovi opravi: virtutis honor spoliis quaeratur in istis O.; neklas. in pesn. v sg.: Turnus ovat spolio V., Actoris Aurunci spolium V., nobile Gergeni spolium Sil., quam (sc. praedam) velut spolium victi hostis ostentent Iust.; pren.: spirante etiam re publica ad eius spolia detrahenda advolaverunt Ci.
b) vsak premaganemu sovražniku odvzeti plen, rop: Fl. idr., multa … spolia praeferebantur C., forum classium spoliis ornatum Ci. z uplenjenimi ladijskimi kljuni (rilci), spolia hostium Ci. (kipi idr.), agrorum L. s polj, Asia, spolium regis Antiochi S. fr., spoliis Orientis onustus V., spolia navalia Suet., ut Athenae ex spoliis Lacedaemoniorum restituerentur Iust.; meton. plen, dobljen po zmagi = zmaga: ampla spolia referre V.

3. metaf. sploh plen, rop: si spoliorum causā vis hominem occidere Ci., sociorum spolia Ci. zaveznikom ugrabljena lastnina, ut aliorum spoliis nostras facultates augeamus Ci. s tem, kar smo drugim (od)vzeli, consulatum ex victis illis spolia cepisse S. kot plen, spoliis civium exstructa domus T. iz imetja, odvzetega državljanom, raptis consularibus spoliis T., quos (sc. praefectos centurionesque) spoliis et sanguine expleverint T., ne spolio poteretur hostis Suet.; pesn. v sg.: ille meae spolium virginitatis habet O. mi je vzel devištvo, spolium sceleris O. (o zlatih laseh, ki jih je Scila zaplenila svojemu očetu in jih prinesla Minosu), mendici spolium Petr. beraška obleka, ego hostilis vocabuli spolium prae me fero (= vzdevek „Sarmaticus“) Amm. — Vulg. soobl. spolia -ae, f: cum magna spolia Aug.

véja branche ženski spol , rameau moški spol

glavna veja maîtresse branche
stranska veja branche latérale
glavna (stranska) veja rodu ligne principale (collatérale)
cepiti se na veje se ramifier
ne priti na zeleno vejo (figurativno) ne pas réussir, ne pas faire fortune

vêja (tanka) rama f ; ramo m (tudi fig) ; (v lesu, deski) nudo m

glavna (stranska) veja rodu línea f principal (colateral)
cepiti se na veje ramificarse
ne priti na zeleno vejo (fig) no tener éxito, no prosperar; no llegar a ser algo (en la vida), fam no hacer carrera