Franja

fōrbici f pl.

1. škarje:
forbici da sarto, da parrucchiere krojaške, frizerske škarje
avere una lingua tagliente come le forbici pren. biti hud opravljivec, imeti hudoben jezik
usare, adoperare le forbici, dare un colpo di forbici pren. rezati, krajšati (članek, film ipd.)
le forbici della censura pren. cenzurne škarje
le forbici dei prezzi agricoli e industriali škarje poljedelskih in industrijskih proizvodov

2. zool. pog. klešče (pri rakih ipd.)

glasovánje votación f ; acto m de votación; voto m

ljudsko glasovanje plebiscito m, referéndum m
glasovanje z aklamacijo (z dviganjem rok) votación por aclamación (a mano alzada)
poimensko (tajno, z listki) glasovanje votación nominal (secreta)
neveljavno (obvezno) glasovanje voto nulo (obligatorio)
upravičen do glasovanja con derecho a votar
glasovanje s kroglicami balotaje m
glasovanje o nezaupnici (zaupnici) voto de censura ali de desconfianza, (de confianza)
dati na glasovanje poner a votación

negatíven (-vna -o) adj.

1. negativo:
negativna sodba giudizio negativo
negativni odgovor risposta negativa

2. (slab, nesprejemljiv) negativo:
negativni pojavi med mladino fenomeni negativi presenti nei giovani

3. (slab, neprijeten) spiacevole, sgradevole, sfavorevole

4. med. negativo:
izid preiskave je bil negativen l'esito dell'esame è negativo

5. ekon. negativo, passivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filoz. negativna definicija definizione per negazione
elektr. negativna elektrina elettricità negativa
šol. negativna ocena insufficiente
šport. negativna razlika v golih quoziente reti negativo
ekon. negativna trgovinska bilanca bilancio commerciale negativo
pog. negativna ocena critica, biasimo, censura
rel. negativna teologija teologia negativa, apofatica
fiz. negativni delec particella negativa
kem. negativni element elemento negativo
fot. negativni film negativa
bot. negativni fototropizem fototropismo negativo
fiz. negativni ion ione negativo
elektr. negativni pol polo negativo
fiz. negativni pospešek accelerazione negativa
mat. negativni predznak segno negativo
med. negativni Rh faktor fattore Rh negativo
negativni tisk (stampa) negativa
fiz. gibanje v negativni smeri moto in senso negativo

notō -āre -āvī -ātum (prim. nōscō)

1. zaznamovati, označiti (označevati), poznamenovati, beležiti, zabeležiti (zabeleževati), obeležiti (obeleževati): ea loca diligenter notat N., n. tabellam cerā Ci., eas res diurnus usus notavit Ci., notat et designat oculis ad caedem unumquemque nostrum Ci., oculis sibi puellam notare O., ungue notare genas O. razpraskati, ne … crura notent sentes O., pueri rubor ora notavit O. rdečica je dečku zaznamovala obraz = dečka je oblila rdečica, tempora ferro summa pecudum notant V. (s tem, da jim odrežejo čelno dlako), n. frontes Petr., ova atramento Col., lunae cursu tempora notant Cu. preračunavajo čas, štejejo leta; occ.
a) (na)pisati, zapis(ov)ati, popis(ov)ati: litteram (pismo) O., nomina, verba O., digitis charta notata meis O., verbis charta notata tribus O., n. libellos Mart.; abs.: scribit damnatque tabellas: et notat et delet O.
b) s kraticami pisati: notando consequi Q., notata, non perscripta erat summa Suet.
c) (na kratko) zapis(ov)ati, (za)beležiti (zabeleževati), omeniti (omenjati), navesti (navajati), naznaniti (naznanjati): caput Ci., haec omnia publicis tabulis notata sunt Ci., n. res singulas Ci., legem N., notans (sc. Atticus in annalibus) qui a quoque ortus, quos honores quibusque temporibus cepisset N., res notare sine nomine N., enumerare et notare naturas vinorum Plin., locus, in quo notentur, quae … Q.; od tod pren.: n. audita ali dicta mente, memori animo iussa, memori pectore dicta O. (dobro) si zapomniti; abs.: numerum nomenque notavi O.
d) z besedami označiti (označevati), izraziti (izražati), naz(i)vati, (po)imenovati: res nominibus novis Ci., aliquid verbis Latinis Ci., res voce Lucr., res propriis appellationibus Sen. ph.
e) v besedi skriti pojem naznačiti (naznačevati), določiti (določati), besedo etimološko razložiti (razlagati): cum ipsius postliminii vis quaeritur et verbum ipsum notatur; in quo Servius noster … nihil putat esse notandum nisi post … Ci.
f) (o pisatelju) opomniti (opominjati), pripomniti (pripominjati), opombo (opazko) da(ja)ti, doda(ja)ti; z ACI: annalibus notatum est Plin., Proculus apud eum notat Ulp. (Dig.).
g) (o)krasiti, (o)lepšati, odlikovati: quod maxime tanquam stellis quibusdam notat et inluminat orationem Ci., aliquem decore Ci., ita notata reliquisse Ci.
h) (po)kazati: est aliquid memori visa notare manu O.

2. zazna(va)ti, opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), biti (postati) pozoren na kaj, (u)videti: cantūs avium, sidera, numerum, initium, sententias iuratorum hominum discoloribus signis Ci., genus Ci. po opazovanju določiti, ugotoviti, cursum rerum observando notare Ci., notavi ipse locum V., usque nota visu, ut cognoscere possis O., n. fontem, fumum Cu., quod ex vultu notari poterat Cu., n. sibi Ascylli fugam, in porticu gregem cursorum Petr., lacrimas alicuius Sen. ph., arma procul Val. Fl., voltus procul visentibus notabantur T., notavi et in Chirographo eius (sc. Augusti) illa praecipue Suet., n. lumina Stat.; z dvojnim acc.: si quos insignes (pozornost vzbujajoče) aut aliquā parte membrorum inutiles notaverunt, necari iubent Cu.; z ACI: ne ducem circumire hostes notarent L., quem cursitare notatum est Suet.; abs.: notante omni exercitu Suet.

3. kot držpr. t. t. (o cenzorju) rimskemu državljanu zaradi kakega prestopka pripisati v imeniku državljanov grajo (grajalno opazko; prim. nota 2. g), kot cenzor ukoriti koga, cenzorski ukor dati komu, okarati (ošteti, strogo opomniti) koga: cum florentem hominem censor notasset Ci., n. eos hac subscriptione Ci., aliquem furti et captarum pecuniarum nomine Ci., Salinator universas tribus in censura notavit levitatis nomine Suet., a censoribus notatus Aur.; z gen. (zaradi česa): eques Romanus impolitiae notabatur Gell., aliquem ignominiā notare Ci., C., Suet. (o cenzorju in poveljniku) sramotno kaznovati koga; metaf. sploh koga (o)karati, (po)grajati, ošte(va)ti, ukoriti, kaznovati, (o)sramotiti, (po)grditi, vzeti (jemati) komu ugled: crimen iudicio reservavi, rem notavi Ci., senatus rem, non hominem notavit Ci., ea luxuria communi maledicto notabatur Ci., necesse est eos, qui re sunt hostes, verbis notari, sententiis nostris hostes iudicari Ci., n. vitiorum quaeque H., si quis erat dignus describi … quod moechus foret aut sicarius aut alioqui famosus, (sc. poëtae) multa cum libertate notabant H., stultus amor dignusque notari H., quaeque Persius notat Q., ipse perpetuo spintheriae cognomine notatus Suet., notatus ob haec et sororis ioco Suet., immoderate Constantinum notare Amm.; z gen. = (ob)dolžiti, (o)kriviti, obtožiti (obtoževati) koga česa: aliquem temeritatis Aug.; rahleje = z besedami zbosti (zbadati), (raz)dražiti, pikniti (pikati) koga, z besedami ali obrazno mimiko meriti na koga, vtakniti (vtikati) se v koga, obregniti (obreg(ov)ati) se ob koga: seque indoluisse notatam (sc. verbis) O., senatum gestu notarat Suet.; od tod: notare aliquem vultu aversato Aur. oponašati koga. — Od tod adj. pt. pf. notātus 3 označen, zaznamovan, obeležen, spoznaven: quam maxime notatae similitudines Corn., quo nobis notatior sit similitudo Corn., homo omnium scelerum libidinumque notis notatissimus Ci.

ocasión ženski spol prilika, priložnost, ugoden čas; povod

con ocasión de o priliki, ob, zaradi
de ocasión antikvaričen, že rabljen
compra de ocasión priložnosten nakup
discurso de ocasión priložnosten govor
libreria de ocasión antikvariat
en esta ocasión ob tej priliki
en aquella ocasión tedaj, ob tistem času
en (ali a) la primera ocasión ob prvi prtliki
en ocasiónes priložnostno, tu pa tam
aprovechar la ocasión izkoristiti priložnost
asir (coger, tomar) la ocasión por la melena, por los cabellos popasti priliko
dar ocasión (a) dati povod (za)
perder la ocasión zamuditi priliko
tomar ocasión (para) (kot) povod vzeti; izkoristiti (za)
si se presenta la ocasión o priliki
tener ocasión de censura imeti povod za grajo
a la ocasión la pintan calva treba je pograbiti priliko
la ocasión hace al ladrón prilika naredi tatu

poostríti (-ím) | poostrováti (-újem) perf., imperf.

1. affilare, aguzzare, appuntire, acuminare

2. pren. inasprire; (r)incrudire, irrigidire, aggravare:
poostriti cenzuro inasprire la censura
poostriti kazni aggravare, esasperare le pene

3. (izostriti, izostrovati) acuire, aguzzare:
poostriti čute acuire i sensi

4. puntualizzare, definire:
poostriti probleme puntualizzare i problemi

5. pren. (večati, povečati) aumentare, rafforzare

preventivo

A) agg.

1. predhoden

2. preventiven, preprečevalen; varovalen:
carcere preventivo pripor
cura preventiva preventivno zdravljenje
censura preventiva varnostna cenzura

B) m predračun

previo poprejšen, predhoden

previo examen po predhodnem izpitu
establecer la previa censura uvesti cenzuro (tiska)
previa deducción de los gastos po odbitku stroškov

quīnqu-ennālis -e (quīnque in annālis) petleten, peteroleten, pet let obsegajoč (trajajoč), vsako peto leto praznovan (obhajan): Varr., Plin. iun., Suet. idr., alii magistratus anni, censura quinquennalis L., quinquennale ludicrum T., quinquennalis celebritas ludorum Ci.; subst. quīnquennālis -is, m kvinkvenál, za dobo 5 let postavljen oblastnik v municipijih, za dobo 5 let postavljen predstojnik kakega svečeniškega zbora ali kake zadruge: inter ipsos decurionum quinquennales adlegit Ap.; od tod magistratus quinquennalis Ap. kvinkvenálstvo, kvinkvenálska služba (služba kvinkvenálov), kvinkvenalitéta.

sē-mēstris¹ in (v dobrih rokopisih) sē-mēnstris -e (sex in mēnsis) šestmesečen, polleten, ob polletju (ob polovici leta) dan (podeljen), pol leta trajajoč, omejen na pol leta: infans L., Croesi filius PLIN., vita PLIN., dux L. za pol leta, imperium C., regnum CI. EP., annua ac semestris censura L., consulatus SUET., tribunatus (sc. militum) PLIN. IUN.; v cesarski dobi so vojaški tribunat podeljevali samo za pol leta; od tod semestri vatum digitos circumligat auro IUV. = podeljuje pesnikom prstane (in dostojanstvo) polletnih vojaških tribunov; dies aut nox VARR. (visoko na severu, kjer je pol leta dan in pol leta noč), aves, hirundines PLIN. ki ostajajo pol leta pri nas; subst. sēmēstria -ium, n polletna zbirka odlokov = zbirka v pol leta izdanih cesarskih odlokov: ICTI.

sigillārius 3 (sigillum) voščene ali glinene kipce (lutke, čeče, podobice, figurice idr.) zadevajoč, voščenih ali glinenih kipcev (čečic, lutk, podobic, figuric idr.) se tičoč, k voščenim ali glinenim kipcem (čečam, lutkam, podobicam, figuricam idr.) sodeč (spadajoč): sigillario motu Tert. z avtomatičnim gibanjem, avtomatično (gibajoč se), velut sigillario extrinsecus ductu Tert.; največkrat kot subst. sigillāria -ōrum, abl. -iis in -ibus, n

1. sigilárije, rimski praznik kipcev (podobic), ob katerem so si poleg drugih daril podarjali voščene ali glinene podobice: Macr., id solum codicillis rescripsit, quadraginta aureos in Saturnalia et Sigillari[a] misisse ei Tiberius ap. Suet.

2. voščeni ali glineni kipci (ali podobice ali figurice), darovane ob sigilarijah: ego sum felicio, cui solebas sigillaria afferre Sen. ph.; occ. po božje čaščeni božanski kipci, po božje čaščene božanske podob(ic)e (figur(ic)e): Arn., adoratis sigillaribus suis Tert.

3. trg v Rimu, kjer so prodajali kipce, podob(ic)e, knjige in druge umetnine, trg umetnin, umetninski trg: Dig. (z abl. sigillaribus), in censura eius notabilia, quod essedum argenteum sumptuose fabricatum ac venale ad Sigillaria redimi concidique coram imperavit Suet., hunc Sporum … et circa conventus mercatusque Graeciae ac mox Romae circa Sigillaria comitatus est Suet., apud Sigillaria forte in libraria ego et Iulius Paulus poeta, vir memoria nostra doctissimus, consideramus Gell., ostendisse mihi librum Aeneidos secundum mirandae vetustatis emptum in sigillariis viginti aureis Gell. (z abl. sigillariis).

supresión ženski spol potlačitev, zator; odprava, ukinitev; izpustitev; zamolčanje

supresión de una lista izbrisanje (črtanje) iz seznama
supresión por la censura konfiskacija

suprimir potlačiti, zatreti; odpraviti, odstraniti, ukiniti, prepovedati (izdajo knjige); preiti, zamolčati; izbrisati; izpustiti

suprimir la carne ne (več) jesti mesa
suprimir un impuesto odpraviti davek
suprimido por la censura konfisciran (po cenzuri)

škárje (-rij) f pl.

1. forbici; cesoie:
konica, uho škarij la punta, l'anello delle forbici
kleparske, vrtnarske škarje cesoie da carrozziere, da giardiniere
krojaške, frizerske škarje forbici da sarto, da parrucchiere
ovčje škarje tosatrice
teh. škarje za živo mejo tosasiepi
škarje za rezanje pločevine cesoiatrice
pren. škarje cenzure le forbici della censura

2. zool. chela

3. ekon. forbice:
škarje cen, plač la forbice dei prezzi, dei salari
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filmu škarje ne bi škodile la pellicola avrebbe bisogno di una bella sforbiciata
imeti škarje in platno v rokah tenere il coltello dalla parte del manico
šport. narediti škarje fare una sforbiciata
avt. priti v škarje invadere la corsia opposta (provocando uno scontro)

ukíniti (-em) | ukínjati (-am) perf., imperf. abolire, abrogare, annullare; jur. rescindere; sopprimere:
ukiniti cenzuro abolire la censura
ukiniti prepoved annullare, abrogare il divieto

vōciferātiō -ōnis, m (vōciferārī) glasno klicanje, kričanje, vpitje (na pomoč, na pomagaj), klic, krik, vek, vekanje, tarnanje, javkanje, javk: Corn., L., Sen. rh., Sen. ph., Ps.-Q., Q., Fl., Icti., Iust. idr., quanta hic vociferatione fertur: ei miserae mihi! Afr. fr., an te L. Flavi ceterorumque de T. Herennio vociferatio commovebat? Ci., post hanc illorum vociferationem Ci., nam in ipso sermone hoc et vociferatione mortua est Ci., qua vociferatione in ceteris iudiciis accusatores uti consuerunt, ea nos hoc tempore utimur qui causam dicimus Ci., omisere veriti, ne id facere tumultuantium vociferatione prohiberentur Cu., nam quis hominum clarius aut tanta vociferatione bestiam vel furem praedicat quam iste latratu Col., exstant Catonis in censura vociferationes mulieribus statuas Romanis in provinciis poni Plin., magnaque vociferatione latrones tenere clamavit Petr., senatum per praecones propere convocavit lacrimisque et vociferatione miseratus est condicionem suam Suet.