Franja

Zadetki iskanja

  • štévka -e ž., ци́фра ж.
  • vsôta (-e) f

    1. somma, cifra, quota:
    denarna vsota assegno
    astronomska vsota cifra astronomica

    2. somma, totale

    3. mat. somma
  • Zahlzeichen, das, Mathematik cifra, znak za število
  • Ziffer, die, (-, -n) številka; Mathematik cifra; römische Ziffer rimska številka
  • decimálka (-e) f mat. cifra decimale
  • enójka ž
    1. brojka, cifra jedan
    2. autobus, tramvaj, tramvaj itd. s brojem jedan
    3. prvi sjekutić (sek-)
    4. negativna ocjena (-cen-) u školi: dobiti -o v fiziki
    5. v. enojec
  • okróglo adv. all'incirca, in cifra tonda:
    okroglo desettisoč tolarjev diecimila talleri tondi
  • pétka ž
    1. petica, cifra pet: napiši -o
    2. petica, najviša ocjena (-cen-)
    3. petica: na tej progi vozi tramvaj petka; petka je odpeljala (avtobus)
  • šestíca ž
    1. brojka, cifra šest, šestica
    2. ocjena, ocena šest: pri izpitu je dobil -o
    3. kućni broj šest: zvečer sedi pri Šestici v Ljubljani
    4. zub broj šest: šestica zgoraj
    5. nekadašnji srebrni novac
  • šéstka ž
    1. brojka, cifra šest, šestica
    2. ocjena šest
  • šifrírati -am dov./nedov. a cifra, a coda
  • tribarvna griva stalna zveza
    botanika Ramaria formosa (goba) ▸ cifra korallgomba
  • trójka ž
    1. trojka, znamenka, brojka, cifra za broj tri
    2. ono što je obilježeno, obeleženo brojem tri (vozilo, prostorija, igraća karta itd.)
    3. nekada najniža školska ocjena: dobiti -o iz latinščine
    4. grupa od tri lica, zaprega od tri konja: ruska trojka
    5. -o biti v. pritrkavati 2.
  • arábski árabe; arábigo; arábico

    arabski jezik arábico m
    arabska številka cifra f árabe
    arabski slog estilo m arabesco
  • croce f

    1. križ:
    mettere in croce dati na križ; pren. mučiti, trpinčiti

    2. relig. križ:
    segno della croce križ

    3. križ (kar je podobno križu):
    la croce degli analfabeti križ nepismenih
    punto a croce križni vbod
    fare a testa e croce igre igrati se cifra mož
    tenere le braccia in croce, starsene con le braccia in croce pren. stati križemrok, lenariti
    a occhio e croce približno
    farci una croce sopra pren. narediti križ čez kaj

    4. pren. križ, težava, skrb:
    ognuno ha la sua croce vsak ima svoj križ
    gettare la croce addosso a qcn. grajati koga, dolžiti koga za kaj
    croce e delizia knjižno radost in skrb

    5.
    Croce Rossa Rdeči križ
    Croce Rossa Internazionale Mednarodni rdeči križ

    6. križ; križec:
    croce di Malta malteški križ
    croce uncinata kljukasti križ, svastika
    croce di ferro železni križec
    le croci piovono šalj. odlikovanja kar dežujejo
  • disprezzabile agg.

    1. zaničevanja vreden

    2. malovreden, nepomemben; skromen:
    non disprezzabile precejšen, znaten:
    una cifra non disprezzabile precejšen znesek
  • glav|a2 ženski spol (-e …) na kovancu: der Avers
    glava ali cifra Kopf oder Schrift
  • Kopf, der, (-/e/s, Köpfe) glava; bei der Schublade: glavica; beim Leder: čelina; beim Hut: oglavje; einer Gruppe: čelo, vrh; bei Zeitungen: glava, zaglavje; bei Bergen: vrh, vršac; bei Flugzeugen: nos; ein roter/hochroter Kopf ves rdeč/zaripel obraz
    an: sich an den Kopf greifen prijeti se za glavo; an den Kopf werfen metati v glavo, figurativ v obraz; an Kopf und Kragen gehen iti za nohte; Kopf an Kopf glava pri glavi, z glavo pri glavi
    auf: auf dem Kopf na glavi; auf den Kopf na glavo; auf den Kopf stellen postaviti na glavo; auf den Kopf setzen dati na glavo; auf dem Kopf stehen biti narobe, stati na glavi; auf den Kopf zusagen v obraz povedati; das Geld auf den Kopf hauen razmetavati denar; auf den Kopf fallen pasti na glavo; er ist auf den Kopf gefallen je padel na glavo (ni čisto pri pravi); auf (seinen) Kopf einen Preis setzen razpisati nagrado na (njegovo) glavo; den Nagel auf den Kopf treffen zadeti žebelj na glavo
    aus: aus dem Kopf iz glave, na pamet; aus dem Kopf aufsagen na pamet povedati; (sich) aus dem Kopf schlagen izbiti (si) iz glave; nicht aus dem Kopf wollen ne iti (in ne iti) iz glave (ne gre in ne gre ...); sich die Augen aus dem Kopf gucken naprezati oči, napenjati oči
    bei: beim Kopf nehmen prijeti za glavo (in poljubiti)
    durch: durch den Kopf fahren jemandem prešiniti koga; sich etwas durch den Kopf gehen lassen premisliti, razmisliti; (sich) eine Kugel durch den Kopf jagen ustreliti (se) v glavo
    in: in den Kopf v glavo; sich etwas in den Kopf setzen vtepsti si v glavo; das geht mir nicht in den Kopf ne gre mi v glavo; in den Kopf steigen stopiti/udariti v glavo
    im: etwas frisch im Kopf haben imeti še dobro/sveže v spominu; im Kopf behalten obdržati v glavi, zapomniti si (kaj); im Kopf rechnen računati na pamet; im Kopf herumgehen hoditi po glavi/ne iti iz glave; nicht ganz richtig im Kopf sein ne biti čisto pri pravi
    mit: mit bloßem Kopf razoglav; mit dem Kopf voran z glavo naprej, na glavo; mit dem Kopf durch die Wand z glavo skozi zid; mit dem Kopf gegen die Wand rennen zaletavati se z glavo ob zid; etwas mit seinem Kopf bezahlen plačati z glavo; mit dem Kopf unter dem Arm kommen komaj se privleči
    nach: nach (seinem) Kopf gehen biti po (njegovi) glavi
    pro: pro Kopf po glavi
    über: über den Kopf ziehen potegniti čez glavo; über dem Kopf nad glavo; bis über den Kopf čez glavo/čez ušesa (in Schulden v dolgovih) ; über dem Kopf zusammenbrechen zrušiti se (človeku) nad glavo; über den Kopf laufen funkcionirati preko razuma; über den Kopf wachsen zrasti čez glavo; über jemandes Kopf hin entscheiden odločati preko čigave glave (prezreti koga); eins über den Kopf kriegen dobiti jo po glavi
    um: es geht um (deinen) Kopf gre za (tvojo) glavo; um Kopf und Kragen za glavo
    von: von Kopf bis Fuß od nog do glave, od glave do peta
    vor: wie vor den Kopf geschlagen čisto preč sem (tega res ne razumem); vor den Kopf stoßen užaliti koga
    zu: zu Kopfe steigen stopiti v glavo
    ein: ein heller Kopf figurativ bistra glava; einen Kopf größer za glavo večji; einen Kopf kleiner/kürzer za glavo manjši; einen Kopf kürzer machen skrajšati za glavo (obglaviti); einen harten Kopf haben imeti trdo glavo, biti trmast; einen heißen Kopf haben imeti vročo glavo/vročino; einen schweren/dicken Kopf haben imeti težko glavo; einen kühlen/klaren Kopf bewahren ohraniti hladno/trezno glavo; einen roten Kopf bekommen zardeti
    den: den Kopf schütteln majati z glavo; den Kopf neigen/senken skloniti glavo; den Kopf einziehen potegniti glavo med rame; den Kopf verlieren izgubiti glavo; sich den Kopf einrennen razbiti si glavo; den Kopf verdrehen jemandem figurativ zmešati (koga), zmešati (komu) glavo; den Kopf in den Sand stecken tiščati glavo v pesek; jemandem (ordentlich) den Kopf waschen oprati glavo ( tudi figurativ ); den Kopf abreißen figurativ odgrizniti glavo; jemandem den Kopf zurechtrücken pošteno jih napeti (komu); den Kopf hochtragen visoko nositi glavo; den Kopf oben behalten ne izgubiti poguma, ne dati se; den Kopf hängen lassen povešati/povesiti glavo; den Kopf hinhalten für jemanden odgovarjati namesto koga; den Kopf unter dem Arm tragen biti pobit/utrujen; den Kopf voll haben imeti polno glavo (skrbi); sich den Kopf zerbrechen razbijati si glavo; sich die Köpfe heiß reden strastno diskutirati
    der: der Kopf brummt/schwirrt (mir) v glavi mi šumi/brenči; ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht ne vem, kje se me glava drži; der Kopf steht (mir) nicht nach ... ni (mi) do ...; seinen Kopf: seinen Kopf durchsetzen uveljavljati svojo voljo; seinen Kopf für sich haben imeti svojo glavo; Kopf hoch! Glavo pokonci!; Kopf und Kragen figurativ verlieren: (izgubiti) glavo; Kopf oder Schrift glava ali cifra
    Köpfe: die Köpfe zusammenstecken stakniti glave
  • móž (-á) m

    1. marito:
    dober, hud, nezvest marito buono, cattivo, infedele
    rajni mož il defunto marito
    zakonski mož coniuge

    2. uomo:
    mož petdesetih let un uomo sulla cinquantina
    mož sivih las un uomo canuto

    3. (dorasel moški kot nosilec dolžnosti, poklica):
    vodilni možje dirigenti
    volilni možje elettori
    veliki možje i grandi (di una nazione)
    črni možje becchini
    občinski možje assessori; impiegati del comune
    možje zakona i tutori della legge, i poliziotti

    4. pren. (moški kot nosilec odločnosti, poguma) uomo:
    bodi mož in ne cmera comportati da uomo, non da piagnucolone
    ali smo možje ali nismo siamo uomini o caporali
    on je figa mož (figamož) è un vigliacco

    5. voj. (vojak brez čina) uomo:
    bataljon se je boril do zadnjega moža il battaglione si battè fino all'ultimo uomo

    6. (pri žrebanju s kovancem) testa:
    metati cifra mož fare a testa e croce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti mož beseda essere uomo di parola
    biti mož dejanj essere uomo d'azione
    biti vsi kot en mož essere tutti come un sol uomo
    stati mož pri možu stare stretti come acciughe
    igre črni mož guardie e ladri
    etn. divji mož babau
    gastr. krompirjev mož patate (pressate) con fagioli e ciccioli
    etn. povodni mož genio dell'acqua
    slamnati mož spauracchio (tudi ekst.)
    snežni mož pupazzo di neve
    meteor. ledeni možje gelo di maggio
  • póšten1 postal; de correos

    poštni avto (okoliš; blagajna, pošiljka, promet, paket, tarifa, ček) auto(móvil) m (distrito m, caja f, envío m, servicio m, paquete m, tarifa f, cheque m) postal
    poštna dopisnica tarjeta f postal; postal f, (z odgovorom) tarjeta f postal-respuesta
    poštna kočija (nekoč) diligencia f
    poštna ladja barco m correo
    poštno okence ventanilla f (de correos)
    poštni čekovni konto cuenta f corriente postal
    glavna poštna uprava (direkcija) administración f central de correos
    poštni direktor administrador m de correos
    poštna naslovna številka cifra f postal directriz
    poštno povzetje rembolso m postal
    poštni naslov (nakazilo) dirección f (giro m) postal
    poštna hranilnica caja f postal de ahorros
    poštna hranilna knjižica libreta f (ali cartilla f) de la caja postal de ahorros
    poštna ladja buque m correo
    poštno letalo avión m postal (ali correo)
    poštna letalska služba servicio m postal aéreo
    poštni rog trompa f de postillón
    poštni predal apartado m de correos, A casilla f postal
    poštni žig matasellos m
    datum poštnega žiga fecha f del matasellos
    poštni vlak tren m correo
    svetovna poštna zveza Unión f Postal Universal
    poštno ležeče en lista de correos
    poštni uradnik, -ica funcionario m, -ria f de correos