Franja

Zadetki iskanja

  • abbracciare

    A) v. tr. (pres. abbraccio)

    1. objeti

    2. pren. zaobjeti, zajeti, vsebovati:
    abbracciare con lo sguardo s pogledom zajeti

    3. pridružiti se (komu), potegniti (s kom), sprejeti (kaj), posvetiti, posvečati se, vdati se (čemu):
    abbracciare la causa della rivoluzione posvetiti se revolucionarni stvari
    PREGOVORI: chi troppo abbraccia nulla stringe preg. kdor preveč objame, ničesar ne zajame

    B) ➞ abbracciarsi v. rifl. (pres. ci abbracciamo) objeti, objemati se
  • accomodare

    A) v. tr. (pres. accōmodo)

    1. popraviti:
    accomodare una strada, un vestito popraviti cesto, obleko

    2. zgladiti, poravnati:
    accomodare una lite poravnati spor

    3. dati na mesto, razporediti:
    accomodare i volumi in uno scaffale razporediti knjige na polici

    B) v. intr. ugajati, ustrezati:
    venga quando le accomoda pridite, kadar vam ustreza

    C) ➞ accomodarsi v. rifl. (pres. mi accōmodo)

    1. sesti:
    si accomodi! izvolite sesti!

    2. prilagoditi se, navaditi se:
    è un tipo che si accomoda facilmente to je človek, ki se z lahkoto prilagaja

    3. sporazumeti se:
    sul prezzo ci accomoderemo glede cene se bomo že sporazumeli
  • accomunare v. tr. (pres. accomuno)

    1. združiti:
    accomunare le forze, i beni združiti moči, imetje

    2. družiti, biti skupno:
    non c'è nulla che ci accomuni nič nas ne druži, nič nimamo skupnega
  • ad1 k, proti, ob, označuje smer proti kakemu kraju (naspr. ab), ne pa prodiranja vanj (kar označuje in, naspr. ex)

    A. V glasoslovnem oziru pomni st. lat. narečno obliko ar (prvotno at, prim. atavus): nihil ar me Luc., sicer tudi še v arvehant Ca., arcessere, arbiter. V sestavah se končni soglasnik (d, r) večinoma priliči: accurrere, afferre, agger, alludere, appellere, arripere, atterere; pred n in s obojna oblika: adniti in anniti, adsistere in assistere; pred nečistim s (S impura) stoji samo ā: āstare, āspergere (prek asstare, asspergere). Pomni še: adque, atque, *atqu' = ac.

    B. Prislovno se rabi v sestavah ter pomeni (kažoč smer dejavnosti)

    1. k, na, ob: adhinnire, admirari, adhortari, accipere, adversus idr.

    2. v sestavah z glagoli premikanja: k, proti, pri-: adequitare, admovere, adire, accurrere, advenire, advocare idr.; tudi (dodajajoč) k čemu še kaj, vrh česa še kaj, do-: addere, addiscere, adicere, adquirere, adsumere.

    3. pri glagolih mirovanja: ob, zraven, poleg: accubare, adiacere, adhaerere, astare.

    4. pren. (izražajoč začetek in približevanje)
    a) pri-, ob-, za-: adamare, adedere, arrodere, adurere.
    b) blizu, približno, skoraj: adaeque (prim.: C. III. 1.)

    C. Kot praep. z acc.

    I. prostorno (krajevno)

    1. na vprašanje kam? = k, proti: accedere ad aliquem Pl. (pri)bližati se komu = adire ad aliquem Pl., Ter., Ci., N., appropinquare ad summam aquam C., proficisci ad eum C. ali ad Syphacem L., ire ad hostem L. proti sovražniku, nad sovražnika, legiones ad hostem ducere C., L., ad genitore imas Erebi descendit ad umbras V., postquam ad aequora venit V., (pass.) ad hostem venitur N.; recessit ad auroram O., tendere manus ad Caesarem Ci. ali palmas (vultūs O.) ad sidera V., clamorem ad aethera tollit V., ea pars vergit ad septentriones C., ad meridiem N., ad orientem solem spectare C. proti vzhodu, adhinnire ad orationem Ci., ad sonitum vestigia torsit V. v smer glasu, ad omnes partes C. na vse strani, quem ad finem Ci., C., L. do koder, ad infimum C. navzdol, respectare ad tribunal L.; pri glag. pošiljanja, pisanja, poročanja (v sl. večinoma sam dat.): allegare aliquem ad aliquem Ci., litteras, epistulam dare ad aliquem Ci., librum ad aliquem mittere Ci. komu poslati = posvetiti; od tod tudi (elipt.) v naslovih: liber ad Rhodios de Manlii rebus gestis N., M. Tulli Ciceronis Cato maior de senectute liber ad T. Pomponium Atticum Ci.; perferre ali nuntiare aliquid ad aliquem Ci., referre ad senatum Ci., reportare ad aures alicuius V.; pren.: ad hoc consilium cum plerique accederent N., ad amicitiam alicuius accedere C., se aggregare ad alicuius amicitiam C., se inclinare ad causam senatus L., incumbere ad laudem Ci. ali ad ulciscendas iniurias Ci.; occ.
    a) (pri krajevnih imenih) v okolico, v krajino česa, pred kak kraj: ad Capuam proficisci Ci., ad Genuam pervenit C., a Salonis ... ad Oricum venit C., Marius ad Zamam pervenit S., ad Veios exercitus ductus L.
    b) (tja) do: ab imis unguibus usque ad summum verticem Ci., cinctae ad pectora vestes O., urbs ad solum diruta Cu., extendere agmen ad mare Cu.

    2. na vprašanje kje? = pri, blizu pri, ob (prim. apud): ad suum maneat patrem Pl., ad me fuit Ter., Ci. obiskal me je, ad eius pedes iacet Ci., sepultus est ad quintum lapidem N., ad Hispaniam esse C., ad impedimenta pugnatum est C., pilum ducere ad Caesarem C., adest (constitit) ad aras V., multum fleti ad superos V. na zgornjem svetu, adesse (manere C.) ad exercitum L., surgit ad hos O. pred, med temi, cenare ad aliquem Gell.; nomen ad omnes nationes sanctum C., ad vulgus ingratum iudicium L. (pri) ljudstvu; gloria ad posteros T.; kratko: victoria ad Cannas, proelium ad Trebiam L., fidus ad limina custos V. na pragu (bivajoč); pomni voj. izraz: ad urbem esse (manere, remanere) Ci. "pred mestom biti (ostati)", o poveljniku, ki je moral taboriti pred mestom (najmanj mille passus), v katero ni smel, ker je imel imperium; ad lunam V., H. ali ad lumina lunae O. v mesečini, ad lumen Ci. = ad lumina O. = ad lucernam Varr. = ad lychnuchum Ci. pri luči, ad cantum L. Andr. med petjem, ad tibiam ali ad tibicinem canere Ci. ob spremljanju piščali ali piskača peti, ad strepitum cytharae cessatum ducere curas H. ob ..., ad vinum Ci., O. pri vinu; pri. glag govoriti, obravnavati ipd. je ad pri = pred: ad populum, ad plebem, ad senatum dicere ali loqui Ci., L., ad Caesarem meam causam agas Ci. ep., ad iudicem sic agi solet Ci., tako tudi: quaerenda erit excusatio ad Brutum Ci.; occ.
    a) (pri krajevnih imenih) v okolici, v bližini, blizu: ad Alesiam castra fecit Ci., ad Mutinam bellum gerebatur Ci.
    b) (navidezno =) na, pri, ob: ad hanc manum est sacellum Ter., ad manum habere aliquid L. kaj pri roki imeti, ad dext(e)ram Ci., ali ad sinistram Pl., Ci., (sc. manum) = ad dextra, ad sinistra Plin. na desni, na levi, ad forum Ci. na forumu, ad omnia deorum templa Ci., ad aedem Felicitatis Ci.; od tod elipt.: ad Castoris, ad Bellonae (sc. aedem) Ci., habitabat rex ad Iovis Statoris L., quibus ad Murciae datae sedes L.

    II. časovno:

    1. do, ob, v = v teku, tekom (označuje roke ): ad quam diem Ci., ad diem (dictam) Ci., ad praestitutam (certam) diem Cu., ad Nonas Ci., ad tempus Ci., C. za časa = o pravem času, utrum nunc veniam an ad annos decem Ci. v desetih letih, cur ego doleam, si ad X milia annorum gentem aliquam urbem nostram potituram putem? Ci., ad (ob) adventum imperatorum decesserant N.; preg.: ad Calendas Graecas solvere Augustus ap. Suet. o sv. Nikoli (prim. Calendae).

    2. (tja) do (označuje časovno smer): ab hora septima ad vesperum pugnatum est C., ad senectutem vixit N., ad extremum Ci. ali ad postremum Pl., C., L. idr. ali ad ultimum L. nazadnje, naposled, ad finem servati amores O., ad id (hoc) tempus Ci., C. dotlej, doslej = ad id (hoc) L., ad hoc aetatis, diei L., ad solis occasum C., V., ad noctem Cu., ad multam noctem C. globoko v noč, ad nostram memoriam N. do naših časov; pogosto v zvezi z usque: usque ad extremam aetatem ab adulescentia N., usque ad septimum diem N.

    3. na, za (označujedobo, ki je čemu že naprej odmerjena): ad exiguum tempus Ci. = ad breve tempus Plin. za malo časa, ad paucos dies Ci. za nekaj dni, ad tempus Ci. za čas, začasno, ad quoddam tempus Ci. za nekaj časa, ad praesens Plin., T., Suet. za zdaj, do sedaj: Amm.

    4. okoli, pod (z acc.), proti (približno označujedobo): ad vesperum, ad meridiem, ad mediam noctem Ci., ad hiemem S. proti zimi, ad extremam orationem C. proti koncu govora.

    III. določa število in mero

    1. do (katerega števila ali katere mere): obsides ad numerum miserunt C. do določenega števila = polnoštevilno, ad LXXX pedes Cu. celih 80, ad mediam (sc. partem) L. na polovico, ad plenum H. polno do vrha = v izobilju, eadem ad decem homines servabitur portio Cu. za prvih deset, ad assum perdere viatica S. do zadnjega beliča, ad nummum convenire Ci. do beliča, ad unum omnes Ci. vsi do zadnjega (in ta tudi), naves ad unam omnes C.; brez omnes: exosus ad unum Troianos V. do zadnjega moža, sententiae sunt assensi ad unum Ci., prim.: qui de servis liberisque ad impuberes supplicium sumit C. do nedoraslih = z nedoraslimi vred; ad verbum ediscere Ci. dobesedno, hunc locum ad litteras subieci Q. do črke; pren.: si quid poscam, usque ad ravim poscam Pl., incautos ad satietatem trucidabis L., zlasti: (usque) ad necem, ad mortem caedi Ci. do smrti, ad internecionem Cu., ad miserationem evinci T. do solz ganjen biti. Prislovni izrazi: ad fatim (gl. affatim), ad ultimum L. ali ad extremum Ci. do zadnjega, do skrajnosti, prav zelo, ad liquidum L. do jasnosti, ad summam Ci. idr. v celem, nasploh.

    2. okoli, blizu (približno označuje število in mero): talenta ad quindecim coëgi Ter., ad quadraginta eam posse emi minumo minas Pl., homines ad quindecim Ci., puberes ad XXX L., familia ad hominum milia X C., cum annos ad L natus esset Ci., equitatus ad numerum quattuor milium C., oppida numero ad XII C.; v tem pomenu tudi (redko) prislovno: occisis ad hominum milibus IV C. okoli, blizu, kakih 4000 mož, ad duorum milium numero ceciderunt C.

    IV. označuje druga razmerja

    1. namen: na, za: exercitus contrahitur ad bellum Aegyptium N., ire ad solacia N. tolažit, regem ad supplicium reposcunt V., mutatis ad celeritatem iumentis C. zaradi hitrosti, victores Persas ad praedam discurrisse Cu.; pogosto z acc. gerundii ali gerundivi: irato facultas ad dicendum data Ci., argumentum ad scribendum alicui deest Ci., pertinere ad effeminandos animos Ci., ad quod bellum gerendum praetor factus N. za vodstvo, večinoma v zvezi z adj. in adj. participii: ad omnes aptus C., promptus ad arma O., iuvenci fortes (dobri) ad aratra V., doctus, natus, paratus, utilis ad ... Ci. idr., aemulus ad deterrima T.; ali z glagoli: ad id factum Ci., C., qui ad id missi erant L. za to, v ta namen, ad id fabrefacta navigia L., duae cohortes ad id ipsum instructae intus L. prav za to, prav v ta namen; redko brez zveze s kakim adj. ali glagolom: nihil aderat adiumenti ad pulcritudinem Ter., res, quae sunt (služijo) ad incendia C. ali ad oculorum morbos ... Ci. ali remedium ad tertianam Petr. ali radicum genera ad morsus bestiarum Plin. za = proti; prim. rekla: nihil ad me! Ci. meni nič mar, quid (id) ad me? Ci. kaj to meni mar? kaj to mene briga? kaj meni za to? quid ad rem? Ci. (v vseh teh reklih je treba dostaviti glag. pertinet). Tako poseb. za napoved opravila, za katero je kdo ali kaj namenjen: alere canes ad venandum Ter. lovske pse, servos ad remum dare L. za veslače, comparasti ad lecticam homines Cat., biiugi ad frena leones V. vprežna, ukročena, argentum ad vescendum factum L. srebrno namizno posodje; occ. glede, z ozirom na kaj, kar se tiče česa (navadno z adj.): modestus ad omnia alia Ter., impiger ad labores belli Ci., insignes ad laudem viri Ci., ad motus concursusque leviores N., infractae ad proelia vires V.; nec in stabulis nec ad pectora segnes V., vir ad cetera egregius L. v drugih ozirih = sicer, tutus ad ictus L.; brez adj.: vel ad gratiam vel ad opes vel ad dignitatem Ci., nomina ad aliquid (ὀνόματα πρός τι) Q. odnosna, relativna; z glagoli: non comparandus hic ad illum est Ter., ad honorem antecellere Ci., disputare ad aliquid Ci. o čem, hoc impedimento est ad pugnam C.

    2. vzrok: na, po, iz, zaradi, vsled: respondere ad aliquid Ci., C., O., quae (urbes) ad spem diuturnitatis conderentur Ci. v nadi, ad vocem (clamorem) concurrere C., V., ad illorum preces O., ad verba revocantis resistit O., ad nomen Thisbes oculos erexit O., ad famam belli novas legiones conscribere L., ad ducis casum perculsa magis quam irritata est multitudo L., seu ad metum (boječ se) virium seu ad spem (nadejajoč se) veniae cum dedissent sese L., cum actae boves quaedam ad desiderium ... relictarum mugissent L. iz poželenja po ... = pogrešajoč jih, ad nutum C., Cu., ad eius conspectum Cu.

    3. način: po, v smislu: ad lineam, ad perpendiculum, ad istorum normam Ci., ad voluntatem Ci., C. po svoji (njegovi) volji, ad arbitrium C. po svoji (njegovi) presoji, ad imperatum C., ad praescriptum agere C., ad edictum convenire L., ad certum pondus C., ad hunc (eundem) modum C. na ta (isti) način, takole, prav tako, quem ad modum Ci. kakor; ad naturam Ci. naravi primerno, naravno, ad speciem C. navidez, ad tempus Ci. času primerno, po okoliščinah; occ. vzporeja: v primeri s (z), poleg, proti: ad sapientiam huius ille nugator fuit Pl., homini non ad cetera Punica ingenia callido L., scuta ad amplitudinem parum lata L., haec ad nostram consuetudinem sunt levia N., terram ad universi caeli complexum quasi puncti instar obtinere Ci.; elipt.: at nihil ad nostram hanc Ter., quem cognovimus virum bonum et non illiteratum, sed nihil ad Persium Ci.; pri vzporejanju dveh razmerij = proti: quomodo est filius ad patrem, sic est filia ad matrem Varr., ut unum ad decem, ita decem ad centum Q.

    4. (dodaja): k čemu še, poleg česa še: hoc unum ad pristinam fortunam defuit C., ad cetera vulnera hanc quoque plagam infligere Ci., ad haec accedit, quod ... Ci., nisi quid vis (vultis) ad haec Ci.; od tod ad hoc, ad haec S., L. vrh (poleg) tega, ad omnia, ad cetera L.

    Opomba: Ad zapostavljen: volabat litus ... ad Libyae V., ripam ad Araxis T., zlasti za zaimki: quem ad Pl., quam ad Ter., quos ad Ci.; tudi: augendam ad invidiam T.
  • adunare

    A) v. tr. (pres. aduno)

    1. zbrati

    2. obsegati, vsebovati:
    questo volume aduna tutti i suoi scritti ta zvezek vsebuje vsa njegova dela

    B) ➞ adunarsi v. rifl. (pres. ci aduniamo)

    1. zbrati se, zborovati

    2. pren. združevati se, biti združen
  • aestās -ātis, f (prim. aestus in aedēs)

    1. vroči čas leta = poletje (naspr. hiems): Arabes ... campos et montes hieme et aestate peragrantes Ci., hiemem et aestatem iuxta pati S., prima, nova aestas V. pomlad, mlado poletje, ae. media Ci., L. ali summa Ci. ali adulta T., Aur. sredina poletja, že vroče poletje; poseb. ae. praeceps S. fr. ali affecta Ci. fr. pozno poletje; poseb. poletje kot čas, primeren za vojskovanje (zimske vojne so bile pri starodavnikih zelo redke), za plovbo, potovanja, zdravljenje v kopališčih (toplicah), poljedelstvo idr.: inita proxima aestate C. prope exacta iam aestas erat C., nam aestatis extremum erat S., aestatis eius extremo L., unis litteris totius aestatis res gestae perscribere Ci. celega poletnega vojnega pohoda, v istem pomenu tudi: novem denique aestatibis vix ulla acie non iustissimus triumphus emeritus Vell. in quae duabus aestatibus gesta T.; ille Puteolanus sermo ... aestatem unam, non plures, aures refersit istis sermonibus Ci. le eno, ne več letoviščnih dob, ille salubris aestates peraget, qui nigris prandia moris finiet H. (poleti se namreč najraje pojavljajo mrzlice).

    2. sinekdoha leto (= doba dvanajstih mesecev): tertia dum Latio regnantem viderit aestas V., ubi quarta acceperit aestas V., septima post Troiae excidium iam vertitur aestas V.

    3. met.
    a) poletni zrak, poletno vreme: ubi ... nare per aestatem liquidam suspexeris agmen V., ubi apes aestate serena floribus insidunt V.
    b) poletna vročina: solstitium pecori defendite: iam venit aestas torrida V., Faunus igneam defendit aestatem capellis (dat.) H.
    c) aestates sončne pege: Plin.
  • affratellare

    A) v. tr. (pres. affratello) pobratiti:
    ci affratella il comune destino skupna usoda nas brati

    B) ➞ affratellarsi v. rifl. (pres. mi affratello) bratiti se:
    i soldati dei due eserciti si affratellarono vojaki dveh vojsk so se bratili
  • affrontare

    A) v. tr. (pres. affronto)

    1. pogumno iti nad, izpostaviti se:
    affrontare il nemico iti pogumno nad sovražnika
    affrontare un pericolo izpostaviti se nevarnosti

    2. lotiti, lotevati se, spoprijeti se:
    affrontare un problema lotiti se problema

    B) ➞ affrontarsi v. rifl. (pres. ci affrontiamo) spopasti, spopadati se
  • aggiustare

    A) v. tr. (pres. aggiusto) popraviti, popravljati; poravnati:
    aggiustare un vestito, un orologio popraviti obleko, uro
    aggiustare il tiro korigirati topniško streljanje
    aggiustare un diverbio poravnati spor
    aggiustare i conti pren. poravnati račune
    aggiustare uno per le feste pren. koga pošteno premikastiti
    ora ti aggiusto io! ti že pokažem!
    aggiustare il colpo dobro nameriti
    aggiustare lo stomaco okrepčati se

    B) ➞ aggiustarsi v. rifl. (pres. mi aggiusto)

    1. najti zasilno bivališče

    2. sporazumeti se, pogoditi se:
    ci aggiusteremo facilmente sulle condizioni di pagamento o plačilnih pogojih se bomo lahko pogodili
  • allora

    A) avv.

    1. takrat, tedaj, tačas:
    allora ci vedevamo spesso takrat smo se pogosto videvali
    allora allora pravkar
    allora come allora tisti trenutek:
    allora come allora non avrei potuto dargli una risposta tisti trenutek mu ne bi mogel odgovoriti
    allora sì che si stava bene takrat se je res dobro živelo
    devi vederlo, solo allora capirai moraš ga videti, šele takrat boš razumel
    da allora, da allora in poi odtlej
    d'allora tedanji, takraten:
    dove sono andati gli amici d'allora? kje so končali tedanji prijatelji?
    fino allora, sino allora do takrat, do tistega trenutka
    per allora za tisti dan, za tiste čase

    2. (v vprašalnicah) no, tedaj:
    e allora che si fa? no, kaj pa zdaj?
    allora, dove andiamo? no, kam gremo?

    B) agg. invar. tedanji, takraten:
    l'allora direttore tedanji direktor

    C) cong. tedaj, potem:
    se vuoi venire con noi, allora sbrigati! če hočeš iti z nami, potem pohiti!
  • altro

    A) agg.

    1. drug, drugačen:
    erano altri tempi bili so drugi časi

    2. drug, ostal:
    ero solo, gli altri ospiti se ne erano andati bil sem sam, drugi gostje so namreč odšli

    3. nov, drugi:
    sono sorte altre difficoltà pojavile so se nove težave
    ripetilo un'altra volta ponovi še enkrat
    un altro Casanova drugi Casanova

    4. prejšnji, prihodnji:
    l'altr'anno lani
    l'altro giorno ondan, zadnjič, pred nekaj dnevi
    ieri l'altro predvčerajšnjim
    domani l'altro pojutrišnjem
    l'altra domenica prihodnjo nedeljo
    quest'altr'anno prihodnje leto

    5.
    chiunque altro kdorkoli drug
    noi altri mi
    voi altri vi

    B) pron. drug:
    un altro avrebbe agito diversamente kdo drug bi na tvojem mestu drugače ravnal
    è diventato un altro postal je drug človek
    è una ragione come un'altra to je razlog kot vsak drugi
    alcuni vennero, altri no nekateri so prišli, drugi ne
    si aiutano l'un l'altro pomagajo drug drugemu

    C) m drugo:
    non ho altro da aggiungere nič drugega nimam dodati
    che altro ti manca? kaj ti še drugega manjka?
    non fa altro che dormire ne počne drugega, kot da spi; samo spi
    altro è dire, altro è fare eno je govoriti, drugo storiti
    stupido che non sei altro! presneti tepec!
    non ci mancava altro samo še tega je manjkalo
    per altro sicer, vendar
    più che altro predvsem
    senz'altro seveda, vsekakor
    un altro po' še malo
    se non altro vsaj
    altro che! kajpak! seveda!
  • amare

    A) v. tr. (pres. amo)

    1. ljubiti, imeti rad:
    amare la madre rad imeti mater
    amare le buone letture posebno ljubiti dobro knjigo

    2. želeti, potrebovati:
    questa pianta ama l'umidità ta rastlina ima rada, potrebuje vlago
    non amo esser contraddetto ne maram, da mi kdo oporeka

    B) ➞ amarsi v. rifl. (pres. ci amiamo) imeti se rad
  • ammazzare

    A) v. tr. (pres. ammazzo)

    1. ubiti, pobiti, pomoriti, usmrtiti:
    la pestilenza ammazzò molti abitanti kuga je pomorila veliko prebivalcev
    ammazzare il tempo, la noia pren. preganjati dolgčas

    2. zdelati, izčrpati:
    questo lavoro ci ammazza to delo nas izčrpava

    B) ➞ ammazzarsi v. rifl. (pres. mi ammazzo)

    1. ubiti se

    2. ubijati se, izčrpavati se
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • annoiare

    A) v. tr. (pres. annōio) dolgočasiti, nadlegovati

    B) ➞ annoiarsi v. rifl. (pres. mi annōio) dolgočasiti se:
    ci si annoia a stare in ozio v brezdelju se človek dolgočasi
  • arrivare v. intr. (pres. arrivo)

    1. priti, dospeti:
    arrivare alla laurea priti do diplome
    arrivare sopra, addosso pren. priti nenadoma
    arrivare al fine doseči cilj
    non arrivare a dire, a proferire una parola ne priti do besede
    a che punto è arrivato col suo lavoro? kako daleč ste z delom?
    arrivare correndo priteči
    arrivare tardi, in ritardo zamuditi, zakasniti
    arrivare di buon'ora priti zgodaj

    2. doseči (kaj):
    arrivare a un certo prezzo doseči ceno; pren. razumeti:
    Non ci arrivi? Eppure è molto semplice Ne razumeš? Pa vendar je zelo preprosto

    3. priti (do), segati (do), dočakati:
    le vette dei monti pare arrivino fino al cielo zdi se, kot bi vrhovi gora segali do neba
    questa pelliccia arriverà a un milione e mezzo di lire to krzno bo stalo kak milijon pa pol lir
    è arrivato felicemente a ottant'anni srečno je dočakal osemdeset let
    se continua così arriveremo a odiarci če bo šlo tako naprej, se bomo še zasovražili

    4. uveljaviti se, uspeti:
    tu desideri solo arrivare tebi je samo do uspeha
    PREGOVORI: chi tardi arriva male alloggia preg. kdor dolgo spi, obira kosti; kdor zadnji pride, zadnji melje
  • assistere

    A) v. intr. (pres. assisto) biti navzoč, biti zraven:
    assistere alla lezione biti na predavanju

    B) v. tr. pomagati, podpreti, podpirati:
    si è fatto assistere da un bravo legale poiskal je pomoč sposobnega pravnika
    la fortuna ci assista naj nam bo sreča naklonjena!
  • assomigliare

    A) v. intr. (pres. assomiglio) biti podoben

    B) v. tr. primerjati, imeti za podobno:
    assomigliare la gioventù alla primavera primerjati mladost s pomladjo

    C) ➞ assomigliarsi v. rifl. (pres. ci assomigliamo) biti podoben:
    si assomigliano come due gocce d'acqua podobna sta si kot kaplja kaplji
  • avanti

    A) avv.

    1. naprej:
    andare avanti iti naprej, napredovati, nadaljevati (tudi pren.);
    vai avanti tu, io ti raggiungerò fra poco ti pojdi naprej, jaz pridem kmalu za tabo
    il lavoro non va più avanti delo ne napreduje
    così non si può andare avanti tako ne moremo več
    vai avanti a leggere beri naprej
    essere avanti negli studi, in un lavoro dobro napredovati, biti daleč pri študiju, pri delu
    farsi avanti stopiti naprej; pren. uveljaviti se
    mandare avanti la famiglia vzdrževati družino
    mandare avanti un'azienda voditi podjetje
    mandare avanti la baracca pren. voditi podjetje, prebijati se (družina, družba ipd.)
    mettere le mani avanti pren. zavarovati se, iz previdnosti postaviti določene pogoje

    2. redko prej:
    avresti dovuto pensarci avanti na to bi moral pomisliti prej

    3.
    di qui in avanti, d'ora in avanti odslej

    B) cong.

    1.
    avanti di, avanti che prej ko, preden:
    mi ci volle un secolo avanti di partire, avanti che partissi celo večnost sem potreboval, da sem lahko odpotoval

    2.
    avanti che raje, kot da:
    vorrei morire avanti che accettare una simile imposizione rajši umrem, kot da pristanem na takšen ukaz

    C) prep.

    1.
    avanti a (redkeje kot davanti a) pred:
    non osò parlare avanti ai superiori ni si upal govoriti pred nadrejenimi

    2. pred (časovno):
    avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
    avanti l'alba pred zoro

    Č) inter. naprej!:
    Posso entrare? - Avanti! Lahko vstopim? - Naprej!
    avanti! non ti offendere daj no, ne bodi užaljen!

    D) agg. prejšnji:
    l'avevo incontrato il giorno avanti srečal sem ga dan prej
    l'anno avanti leto poprej

    E) m šport napadalec
  • baciare

    A) v. tr. (pres. bacio)

    1. poljubiti:
    baciare qcn. in fronte, sulle labbra poljubiti koga na čelo, na usta
    bacio, baciamo le mani! moj, naš poklon (oblika pozdrava na Siciliji)
    PREGOVORI: la fortuna ti ha baciato in fronte preg. sreča se ti je nasmehnila

    2. pren. rahlo se dotakniti; božati:
    il colle era baciato dal sole sonce je božalo grič
    baciare il fiasco hlastno piti
    baciare la polvere knjižno ležati v prahu

    B) ➞ baciarsi v. rifl. (pres. ci baciamo) poljubiti se, poljubljati se