Franja

fou [fu] masculin, vieilli, botanique bukev

fouteau [futo] masculin, botanique bukev (v narečju)

haya ženski spol (rdeča) bukev; bukovina

*hêtre [ɛtr] masculin, botanique bukev; bukov les

table féminin de hêtre bukova miza

Rotbuche, die, Pflanzenkunde bukev

бук m bukev

бук -а ч., búkev -kve ž.

Blutbuche, die, Pflanzenkunde rdeča bukev

bukvètina ž velika, mogočna, košata bukev

bȕkvica ž
1. bukvica, mlada bukev
2. bukvica, bukovica, bukov žir
3. zastar. vojaška, delavska knjižica

bùkvić m, bùkvīć -íća m mlada bukev

bùkvina ž velika, mogočna, košata bukev

copper-beech [kɔ́pəbi:č] samostalnik
botanika krvava bukev

búkve (-kev) f pl. star. libro; volume; registro:
debele bukve librone
rel. mašne bukve messale
sanjske bukve libro dei sogni
krstne bukve registro delle nascite
gruntne bukve catasto, libro fondiario
etn. šembiljske bukve libro di profezie popolari
jur. gorske bukve urbario (per vigneti)
pren. govoriti kakor bi iz bukev bral parlare come un libro stampato
kar naprej biti v bukvah stare sempre chino sui libri
pren. koga vpisati v zlate bukve iscrivere qcn. nel libro d'oro

fāginus 3 (gr. φήγινος, dor. φᾱ́γινος iz φηγός, dor. φᾱγός bukev) iz bukovine, bukov: Tib., Col. axis, pocula V. — Soobl. fāgineus 3 (gr. φηγινέος): materia Ca. bukovina, alveus O., fagineā fronde O., f. glans Plin. bukov žir, bukovica.

javor samostalnik
1. Acer (drevo) ▸ juharfa
Na nižjih pobočjih rastejo v gozdovih javor, brest, jesen, jelša, bukev in lipa. ▸ Az alacsony lejtők erdeiben juharfa, szilfa, kőrisfa, égerfa, bükkfa és hársfa nő.
Povezane iztočnice: ameriški javor, beli javor, gorski javor, japonski javor, kanadski javor, ostrolistni javor, pahljačasti javor, poljski javor, rdečelistni javor, rdeči javor, sladkorni javor, srebrni javor, tatarski javor

2. neštevno (les) ▸ juharfa
Palice za biljard so običajno izdelane iz javorja. ▸ A biliárddákók általában juharfából készülnek.
Sopomenke: javorovina

ornus -ī, f (iz *ŏsinos ali *ŏsenos; prim. gr. ἀχερωίς beli topol, ὀξύη bukev, sl. jêsen, hr. jȅsēn, jȁsēn, lit. úosis jesen, let. uôsis, stvnem. ask = nvn. Esche)

1. gorski ali mali jêsen (Fraxinus ornus Linn.): V., O., H., Col., Plin.

2. metaf. jesénovo kopje: o. ferrata Sil., vibrabilis Aus.

rdeč rouge (tudi politika) ; (bakreno) rubicond (posebno obraz) ; (lasje) roux

purpurno rdeč pourpre
škrlatno rdeč écarlate
živo rdeč vermeil, haut en couleur, coloré
vinsko rdeč rouge vineux, (couleur) lie de vin
rdeč ko češnja (rouge) cerise
rdeč ko puran rouge foncé, cramoisi
rdeč ko rak rouge comme une écrevisse
rdeč od jeze rouge de colère
rdeča bukev (botanika) hêtre moški spol rouge foncé
rdeč svinčnik crayon moški spol rouge, sanguine ženski spol
Rdeča armada l'Armée rouge
Rdeči križ la Croix-Rouge
Rdeče morje la mer Rouge
rdeča zastava le drapeau rouge
rdeča nit (figurativno) fil moški spol rouge, fil conducteur, idée directrice, trame ženski spol
postati rdeč kot kuhan rak (figurativno) devenir rouge comme une écrevisse (ali comme un coq, un coquelicot, une pivoine, une tomate), (od sramu) rouge de honte

rdèč rojo (tudi pol) ; colorado

svetlo rdeč rojo claro, rojizo
škrlatno rdeč escarlata
živo rdeč rojo vivo, bermejo
bakreno rdeč cobrizo; (lasje, barva obraza) rubicundo
Rdeča armada el Ejército Rojo
Rdeče morje el mar Rojo
Rdeči križ la Cruz Roja
rdeče vino vino m tinto
Rdeča kapica Caperucita f Roja
rdeč od jeze rojo de cólera
rdeč kot meso encarnado
rdeča bukev haya f común
rdeč svinčnik lápiz m rojo
imeti rdeče lase ser pelirrojo
podčrtati rdeče dan, datum marcar en rojo una fecha
postati do ušes rdeč ponerse colorado hasta las orejas
postati rdeč kot kuhan rak (fig) ponerse colorado como un tomate
postati rdeč enrojecer, (v obraz) ponerse rojo (ali colorado); ruborizarse, (od sramu) sonrojarse
to vpliva nanj kot rdeča ruta na bika le hace el efecto de la muleta al toro

rdečelísten (-tna -o) adj. dalle foglie rosse; bot.
rdečelistna bukev faggio rosso (Fagus sylvatica var. purpurea)