Franja

scattare

A) v. intr. (pres. scatto)

1. sprožiti se

2. ekst. skočiti, skakati; šport močno pospešiti

3. pren. bruhniti, planiti:
di fronte all'insinuazione è scattato ob podtikanju je planil

B) v. tr. sprožiti

scoppiare v. intr. (pres. scōppio)

1. počiti, razpočiti se; razleteti se, eksplodirati

2. pren. bruhniti, udariti (v):
scoppiare in lacrime bruhniti v jok; ekst. počiti, pokati; gagati:
scoppiare dal caldo gagati od vročine
scoppiare dall'invidia, dal ridere pokati od zavisti, od smeha

3. pren. izbruhniti (upor)

4. šport žarg. omagati, odstopiti zaradi izčrpanosti

5. pren. ne biti kos, ne prenesti

sprigionare

A) v. tr. (pres. sprigiono) sprostiti; izpustiti, izpuščati; oddajati

B) ➞ sprigionarsi v. rifl. (pres. mi sprigiono)

1. uhajati, širiti se

2. bruhniti, brizgati

tollō -ere, sustulī, sublātum (obl. pf. in sup. debla se nadomeščajo z obl. glag. suf-fero), stlat. tulō -ere, tetulī [klas. tulī, pf. k ferō], lātus (iz *tlātos (*t_elətos), prim. ferō) (iz *tl̥nō (< *tl̥nāmi)); prim. skr. tulā́ tehtnica, prečka, tuláyati vzdiguje, dviguje, tehta, lat. tolerō, tollēnō, gr. τλῆναι trpeti, τάλας trpeč, πολύτλᾱς ki je mnogo prestal, τάλαντον tehtnica, utež, τελαμών nosilec, nosilni jermen, got. þulan = stvnem. dolēn = nem. dulden, nem. Geduld)

I.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati): Enn., Luc. ap. Non., Varr. ap. Plin. iun., Cat., Ph., Lucr., Sen. rh., Petr. idr., iacentem Pl., aliquem in collum Pl., cratera manibus O., saxa de terrā Ci., tolluntur aulaea O., aliquem in crucem Ci. na križ pribiti, križati, ignem Ci., L. dati znamenje z ognjem, sortes Ci. vzdigniti žreb, žrebati, tectum altius Ci., Icti. vzdigniti, višje sezidati, procella fluctus ad sidera tollit V., tollere (razburkati) seu ponere (sc. ventus) vult freta H.; pren.: onus tollere Ci. nase vzeti (jemati), sprejeti, poenas Ci. trpeti kazen.

2. occ.
a) kot voj. t.t. dvigniti vojaška znamenja = odriniti, kreniti: L., Auct. b. Alx. idr., his cognitis rebus signa sustulit seseque Hispalim recepit C.
b) vzdigniti sidra (mačke) = odpluti: sublatis ancoris milia passuum septem progressus C.; šalj. odjadrati = odkuriti jo, popihati jo, podurhati jo, oditi: Varr.
c) novorojenega otroka vzdigniti s tal, ga s tem priznati za svojega in pokazati pripravljenost vzgajati ga: puerum Pl., natum filium Q., mares liberos Lact., nec dubita, cum te partu Lucina levarit, tollere, quidquid erit O., filium Neronem ex Agrippinā Suet., non ita me genitor sublatum erudiit V., duxit uxorem, filium sustulit, ad aetatem perduxit Sen. rh.; od tod: Maeonio regi quem serva Licymnia furtim sustulerat V. ki ga je bila skrivaj vzredila, si, quod peperissem, id non necarem ac tollerem (o materi) Pl.
d) s seboj (na ladjo ali na voz) vzeti; na vprašanje kam?: aliquem in currum (equum) Ci., in lembum L.; z abl. instrumenti: aliquem raedā H.; tudi samo: me quoque tolle simul O. vzemi na ladjo; o ladjah samih = vzeti na ladjo, sprejeti na krov, naložiti na krov = imeti na krovu: navis trecentas metretas tollit Pl., navis ducentos ex legione tironum sustulerat C., naves XVIII, quae equites sustulerant C.

3. metaf.
a) (hvaleč) povzdigniti (povzdigovati), poveličati (poveličevati), povišati (poviševati): aliquem laudibus in caelum Ci., in astra V. kovati v zvezde, Mnestheus, quem sublimem gloria tollit V., tollere altius dicendo Ci.; podobno: hunc honoribus tollere H. povišati s častmi, odlikovati s častmi.
b) (potrtega) dvigniti (dvigati, dvigovati), (o)srčiti, opogumiti (opogumljati), (o)hrabriti (ohrabrovati), (po)tolažiti ipd.; iz rekla lacrimantem gremio tollere (vzdigniti) O. so se razvila pren. rekla: tollere adflictum L. ali amicum H. tolažiti, animum alicui tollere L. oživiti (oživljati) komu pogum, opogumiti (opogumljati) koga, (o)hrabiti koga ali srce komu storiti, (o)srčiti ga, ultro animos tollit dictis V.; od tod animos tollo Pl. opogumljam se. —

II.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati) kvišku, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), povzdigniti (povzdigati, povzdigovati), vzravna(va)ti; najprej o telesnih udih: caput Pl., manūs Ci., Cat. (v znamenje pohvale ali občudovanja), manum ali manūs Eccl. (v znamenje podreditve), bracchia V., pectus V., oculos Ci. dvigniti, odpreti; na vprašanje kam?: palmas ad sidera O., V., manūs ad aethera O. ali ad caelum H., Sen. rh. ali ad deos Plin. iun., frontem ad caelum O.; z dat.: bracchia caelo O.; potem o celotnem telesu: non haec alte volucris (v letu, leteča) sua corpora tollit O.; refl.: se super aequora in auras O. ali se in caelum alis V. vzleteti, vzplavati, splavati; tudi: Dares se tollit V. ali solio se tollit ab alto V. se vzdigne, vstane; o rastl.: se a terrā altius Ci., V. višje (z)rasti; med.: tollor eo O., fuscis dea tollitur alis V. se vzdigne, odleti; od tod: (sc. sol) terrā cum tollitur imā O. se vzdiguje, vzhaja.

2. metaf.
a) navda(ja)ti s ponosom, (po)ošabiti; redko act.: animos tollunt L. kažejo se ponosne; večinoma adj. pt. pf. sublātus 3 ponosen na kaj, ponašajoč se s čim, prevzeten, ošaben, nadut zaradi česa: O., quo proelio sublati Helvetii nostros lacessere coeperunt C., hac victoriā sublatus Ambiorix C., rebus secundis V., gloriā T.
b) (krik, hrup, smeh idr.) dvigniti (dvigati, dvigovati), zagnati (zaganjati), zganjati, zače(nja)ti (kričati, smejati se idr.), bruhniti (buhniti, bukniti) v kaj: clamorem Pl., clamorem in caelum V., clamores ad sidera V., tollitur in caelum clamor Enn., clamor a vigilibus tollitur Ci., clamor magnus se tollit in auras V., tollere gemitum V., Alcibiades cachinnum dicitur sustulisse Ci., tollent Romani cachinnum H., tollere risum H., tibi tollit hinnitum equa H. zarezgeta; pesn.: anguis tollit minas V. se grozeč vzdiguje; tudi proelia tollunt venti V. se začnejo bojevati.
c) (kako govorico) raznesti (raznašati), razglasiti (razglašati), razširiti (razširjati), sprožiti (sprožati): verum enim tu istam, si te di ament, temere hau tollas fabulam Pl. —

III.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) = vzeti, jemati, odvzeti (odvzemati), odvesti (odvajati), odpraviti (odpravljati), odnesti (odnašati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), spraviti (spravljati) stran, (od)peljati proč: aurum N., praedam C., solem e mundo Ci., aliquid ex acervo H., pecunias e fano C., frumentum de areā Ci., aliquem ab atriis Liciniis in Galliam Ci., tolli miserabile corpus imperat V.; poseb.
a) z mize pobrati (pobirati), z mize pospraviti (pospravljati): patinam, cibos H., sublata reponi iubet pocula V., mensam tolli iubet Ci.
b) poljščino spraviti (spravljati), pospraviti (pospravljati), pridelati (pridelovati): non … totidem tollebat turis acervos O.
c) zase spraviti (spravljati), zase (sebi) (pri)hraniti (prihranjevati): omnes chlamydes, argentum, pullum H.

2. metaf.
a) (osebe) izpred oči, s poti spraviti (spravljati), umakniti (umikati); v pozitivnem pomenu: me … Mercurius … denso paventem sustulit aëre H., in arduos tollor Sabinos H.; occ. (v negativnem pomenu) s poti spraviti (spravljati), evfem. = usmrtiti (umrčevati, usmrčati), ubiti, pokončati: Gracchum in insidias inductum sustulit N., nisi Alcibiadem sustulisset N., illo uno sublato N., tollere Attalum per Parmenionem Cu., Titanas fulmine H.; pogosto z dopolnilom: aliquem de (e) medio ali samo aliquem tollere (npr. ferro, veneno) Ci.; dvoumno: adulescentem … tollendum Brutus in Ci. ep. (po)vzdigniti v časti ali spraviti s poti.
b) vzeti, jemati, odvze(ma)ti, rešiti koga česa, (kako oviro) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), narediti (delati) čemu konec, končati (končevati, končavati): alicui spem, metum, timorem C., luctum H., dolores et tumores Plin., morbum Cels., bellum expectatione eius imminutum est, adventu sublatum Ci., bellum profligare (večinoma dokončati) ac paene tollere (odstraniti, odpraviti) Ci., belli commercia Turnus sustulit V. je naredil konec, je ustavil, colloquium tolli C. se onemogoča; od tod tudi (v mislih) odpraviti (odpravljati), odmisliti (odmišljati), izvze(ma)ti, ne upoštevati: amicitiam e mundo Ci., sublatā benevolentiā Ci., tollere deos Ci. tajiti; pesn.: tollere clivum mensae O. odpraviti nagnjenost mize, poravnati mizo.
c) z dolgim besedičenjem čas prebi(ja)ti, zapraviti (zapravljati): diem, tempus Ci.
d) uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), razdeti, razdejati (razdevati), (po)rušiti, iztrebiti (iztrebljati), zatreti (zatirati), odpraviti (odpravljati), izkoreniniti (izkoreninjati), (iz)brisati: Carthaginem Ci., stirpem sacrum Teucri V., memoriam alicuius rei Ci., nomen ex libris Ci. izbrisati, mendum scripturae Ci. izbrisati, popraviti; occ. odpraviti (odpravljati), ukiniti (ukinjati), ovreči (ovrgavati), preklicati (preklicevati), razveljaviti (razveljavljati): decemviralem potestatem, reges Lacedaemoniorum N., comitia L., legem Ci., dictaturam funditus e re publica Ci., sublato Areopago Ci.; dvoumno: sustulit pariter ipsosque nefasque O. jih je povzdignil do neba in prepovedal zločin.

Opomba: Pf. tollī Pers. (4, 2), tollērunt Isid., tollisse Ulp. (Dig.); pf. tulit Suet.; plpf. tulerat Suet. (le v reklu filium ali liberos ex aliquā tollere).

ùdariti -īm
I.
1. udariti: udariti koga pesnicom, komu šamar, koga po licu; udarilo mi u noge; udariti glavom o zid
2. zabiti: udariti kolac u zemlju, klinac, čavao, ekser u dasku
3. postaviti: udariti znak pokraj druma, pritke za pasulj, za grah
4. zadeti: udario ga grom, metak; udarila ga kaplja zadela ga je kap; brod je udario u stijenu pod vodom
5. odmeriti: udariti porezu na prihode
6. zaviti: udariti lijevo od puta
7. napotiti se, usmeriti se: udariti rdavim putem
8. položiti: udariti temelj novoj zgradi
9. udariti, napasti: udariti na neprijatelja
10. začeti: udarila je kiša
11. bušiti, bruhniti: udariti u smijeh, u plač
12. udariti: vino mu je udarilo u glavu
13. vsekati: udariti znak u drvo
14. suniti, brcniti: udariti nogom o što, u što
15. nastaviti, udariti na pipo: udariti slavinu
16. natakniti, nabiti: udariti osudenika na kolac, zeca na ražanj
17. nabiti: udariti pendžeta na cipele potempljati čevlje
18. udariti koga na muke mučiti koga, začeti mučiti koga
19. udariti u žice zaigrati, zabrenkati
20. udariti u tanke žice začeti jadikovati, jadikovati; udariti u druge žice napeti druge strune; udarila ga čutura, šljivova grana u glavu nasekal se ga je, opil se je; udarila mu vlast, slava u glavu v glavo mu je udarila oblast, slava; udarila kola u brijeg, u breg prišlo je do nesreče; udario tuk na luk spopadla sta se dva enako huda nasprotnika, zadelo je kladivo na nakovalo; udariti kljunom u koru kavsniti, kljuniti skorjo; to mi je brzo udarilo u oči na to sem kmalu postal pozoren; udariti tragom iti po sledi; udariti na plićinu, na belaj naleteti na plitvino, na nesrečo; udariti na velika zvona obesiti na veliki zvon; udariti cijenu robi določiti ceno blagu; udariti u bijeg spustiti se v beg
II. udariti se
1. udariti se
2. suniti se
3. udariti se, spopasti se

vomitare v. intr., v. tr. (pres. vōmito)

1. bruhati, bljuvati:
vomitare per il mal di mare bruhati zaradi morske bolezni

2. ekst. bruhati:
il vulcano vomita lava ognjenik bruha lavo

3. pren. bruhniti, bruhati:
vomitare bestemmie, insulti bruhati kletvice, žaljivke

разражаться, разразиться znašati se nad kom, divjati, (iz)bruhniti;
разразиться смехом prasniti v smeh;
туча разразилась oblak se je utrgal;
разражаться ругательствами zmerjati;
они разразилась слезами spustila se je v jok

ausbersten^* in bruhniti v (smeh...)

ausbrechen^*

1. lomiti, odlomiti, izlomiti (intransitiv se), ein Fenster, eine Tür (durchbrechen) prebiti Früchte: pobirati, Triebe: odstranjevati, Rüben: ruvati

2. den Mageninhalt, ein Vulkan Lava: izbruhati, bruhati (zu ... beginnen) izbruhniti, Vulkan: začeti bruhati in Gelächter, Tränen: bruhniti v (smeh, jok)

3. ein Felsen: odtrgati se

4. aus einem Gefängnis: pobegniti; Gase: uhajati

5. (verlassen) aus einer Gemeinschaft, Koalition: zapustiti (skupnost, koalicijo)

herausbrechen^* izpuliti, iztrgati; (erbrechen) izbruhati; Gefühle: bruhniti iz; Heerwesen, Militär aus dem Kessel herausbrechen prebiti se iz obroča

herausprusten bruhniti v smeh

losplatzen (zu lachen beginnen) bruhniti v smeh; (sagen) butniti ven (z)

pouffer [pufe] verbe intransitif nehote bruhniti v smeh

pouffer de rire (nehote) zakrohotati se

sfogare

A) v. tr. (pres. sfōgo) dajati duška:
sfogare la rabbia dati duška jezi

B) v. intr.

1. uiti, uhajati; izhlapevati (plin)

2. bruhniti v

C) ➞ sfogarsi v. rifl. (pres. mi sfōgo)

1.
sfogarsi con qcn. zaupati se komu
sfogarsi su qcn. stresati (jezo, slabo voljo) na koga

2.
sfogarsi a correre natekati se
sfogarsi a mangiare do sitega se najesti

uscire^* v. intr. (pres. ēsco)

1. iti, hoditi ven; stopiti iz:
uscire addosso a qcn. pognati se v napad na
uscire dall'auto stopiti iz avtomobila
uscire dal treno stopiti z vlaka, izstopiti
uscire in auto peljati se kam z avtom
uscire a piedi iti kam peš
uscire da, di casa iti z doma
uscire fuori (podkrepljeno) priti ven
uscire al largo navt. zapluti na odprto morje
uscire dalla nave izkrcati se
uscire in pubblico predstaviti se občinstvu
uscire di scena oditi; pren. izginiti s prizorišča
uscirsene oditi

2. ekst. iti ven, na sprehod

3. ekst. oddaljiti, oddaljevati se, oddvojiti se (od skupine)

4. ekst. priti, prihajati:
dalla catena di montaggio escono giornalmente trecento macchine z naših tekočih trakov pride vsak dan tristo avtomobilov

5. ekst. pojaviti, pojavljati se:
un nuovo Stato esce sulla scena politica nova država se je pojavila na političnem prizorišču

6. pren. vzklikniti, vzklikati; bruhniti v:
uscire a dire reči
uscire in insulti obkladati z žaljivkami

7. ekst. uiti, uhajati:
l'olio esce dalla bottiglia olje teče iz steklenice
uscire dai binari iztiriti; pren. ne spoštovati ustaljenih norm, biti v nasprotju s čim:
il suo comportamento esce dai binari della correttezza njegovo obnašanje ni korektno
uscire di bocca pren. blekniti, izblebetati
uscire di carreggiata, di strada iti s ceste; pren. kreniti z zastavljene poti, odstopiti od zastavljenega programa
uscire dai gangheri pren. pobesneti
uscire di mano pren. uiti, uhajati z vajeti
uscire dalla memoria, di mente, dalla testa pozabiti
uscire di moda priti iz mode, ne biti več v modi
uscire dal seminato pren. oddaljiti se od teme
uscire di sé, di senno ponoreti, zblazneti
uscire di sentimento pren. ponoreti, omedleti

8. ekst. moleti, štrleti iz; ekst. izstopati (barva)

9. biti izžreban

10. ekst. odbiti žogo (pri nogometu):
uscire di pugno odbiti (žogo) z roko

11. pren. priti iz; zapustiti, zapuščati kaj:
uscire dall'adolescenza priti iz pubertete
uscire di carica zapustiti funkcijo
uscire dal convento razmenišiti se
uscire indenne, illeso odnesti jo brez poškodb
uscire di minorità postati polnoleten
uscire dalla mischia zapustiti boj (tudi pren.);
uscire dall'ospedale biti odpuščen iz bolnice
uscire di prigione priti iz zapora, vrniti se na prostost
uscirne per il rotto della cuffia s težavo se dokopati do česa
uscirne con la testa rotta pren. dobiti jih po glavi

12. pren. iztrgati se, rešiti se iz:
uscire dalle grinfie di iztrgati se iz krempljev

13. pren. preseči, presegati; dvigniti, dvigati se nad, biti iznad:
uscire dalle competenze di presegati pristojnosti koga
uscire dalla mediocrità dvigniti se nad povprečje

14. pren. priti iz, izvirati:
molti grandi uomini sono usciti dal popolo mnogo velikih mož je prišlo iz ljudstva

15. ekst. uspeti, uspevati; zmagati:
uscire bene, male uspeti, ne uspeti
uscire vincitore zmagati

16. pren. biti narejen, izdelan; biti v prodaji; iziti (knjiga):
uscire di mano, dalle mani biti narejen, izdelan
sta per uscire il secondo volume pred izidom je druga knjiga

17. alpin. doseči; izstopiti, izstopati:
uscire da una parete stopiti iz stene
uscire in vetta doseči vrh

18. pren. jezik končati, končevati se na, s:
uscire in consonante končati se s soglasnikom

19. pren. začeti, začenjati se (maša)

bríznuti brȋznēm
1. brizgniti: voda briznu iz izvora
2. zapihati: vjetar briznu po rijeci, po reci
3. briznuti u plač bruhniti, spustiti se v jok

bruha|ti (-m) bruhniti človek: sich erbrechen, sich übergeben; ognjenik lavo: auswerfen, speien, vodnjak vodo: speien, ausschleudern; kletve, dim ipd.: hervorstoßen
bruhati ogenj in žveplo Gift und Galle speien
ki bruha ogenj zmaj: [feuerspeiend] Feuer speiend

brúhati (-am) | brúhniti (-em) imperf. perf.

1. vomitare; rigettare (tudi ekst.):
bruhati ogenj vomitare fuoco

2. eruttare (vulcano)

3. (s silo udariti, udarjati na dan) erompere (tudi pren.)

4. pren.
bruhniti v jok, v smeh prorompere in pianto, in risate; scoppiare a piangere, a ridere

débonder [debɔ̃de] verbe transitif odčepiti, odmašiti; verbe intransitif izliti se, razliti se, stopiti čez bregove

se débonder izprazniti se, izliti se; figuré dati si duška; olajšati se
débonder une barrique, un réservoir odčepiti sod, rezervoar
débonder son cœur dati duška dolgo zadrževanim čustvom, bruhniti z njimi na dan

disparar sprožiti (se), zalučati, izstreliti; čvekati, brezglavo ravnati

disparar con una risa v smeh bruhniti
dispararse sprožiti se; nenadoma proč steči