Franja

covo m

1. brlog

2. šalj. ležišče, postelja

3. pren. gnezdo, leglo; skrivališče:
covo di terroristi, di ladri skrivališče teroristov, tatov

crapaudière [-podjɛr] féminin žabja luknja; figuré (razbojniški) brlog, beznica

cubīle -is, n (cubāre)

1. človeško ležišče, postelja: mihi est cubile terra Ci. (prim.: posteljo mi zemlja da, F. Levstik), inter … inermes in cubilibus suis oppressos illa caedes edatur L., fatigatis humus cubile erat Cu., plures in tabernis et cubilibus intercepti T.; pesn. sinekdoha ležišče = počivališče: ad ortūs solis ab Hesperio cubili H. od Hesperijevega počivališča = od zahoda (kjer sonce zaide, tako rekoč počivat), c. noctis Sen. tr.; occ.
a) zakonska postelja: castum … servare cubile coniugis V., magnanimi Iovis ingratum ascendere cubile V., nec heri tetigit captiva cubile V., exspes inominata perprimat cubilia! H., temerare patrium cubile O., venerat (Faunus adulter) ad strati captata cubilia lecti O., sociare cubilia cum aliquo O., c. viduum O., an tu non orbum luxti deserta cubile … ? Cat., Eurynomen … occupat exesam curis castumque cubile servantem Val. Fl., nec dominae sanctum tetigisse cubile Val. Fl.;
b) sinekdoha spalnica, čumnata: cum, quod ineas cubile, non sentis Ci., cubilia amplioris formae, quam pro corporum habitu Cu., cubili praepositus Amm. posteljnik.

2. živalsko ležišče, leglo, lož, gnezdo, brlog: Pl., Sen. ph., Col., Mel., ut in cubilibus delitescant (bestiae) Ci., gallinae avesque reliquae … cubilia sibi nidosque construunt Ci., cubile ali cubilia catulorum, cubilia gallinarum Varr., his (alcibus) sunt arbores pro cubilibus C., fodēre cubilia talpae V., rimosa cubilia (apium) V., congesta cubilia blattis V., ad cubilia et catulos ferarum bestiarum ire L., cubile canis, suis, vulpis Ph., fodere cubile Ph. (o lisici), excutere (vzdigniti) cubilibus feras Plin. iun.

3. pren.
a) pravo gnezdo (mesto), kjer kaj tiči, poseb. kako zlo: Albiana pecunia vestigiisne nobis odoranda est an ad ipsum cubile vobis ducibus venire possumus? Ci., ut omnes mortales istius avaritiae non iam vestigia, sed ipsa cubilia videre possint Ci., in ipsum veritatis descendere cubile Ambr.
b) arhit. blazina ali stikališče kamnov, gredi (tramov) idr.: Vitr., Plin.

demeure [dəmœr] féminin bivališče, stanovanje; bivanje; lepa, večja hiša; (živalski) brlog, luknja; juridique odlašanje, zamuda

à demeure (za) trajno
s'installer à demeure à la campagne za stalno se nastaniti na deželi
dernière demeure zadnje bivališče (grob)
mise féminin en demeure poziv, opomin
établir sa demeure en province nastaniti se, naseliti se na podeželju
faire sa demeure stanovati
mettre en demeure (juridique, commerce) pozvati, opomniti
mettre un débiteur en demeure de payer pozvati dolžnika k plačilu
il y a péril en la demeure vsako odlašanje prinaša nevarnost

den¹ [den] samostalnik
brlog, votlina, skrivališče, jazbina
pogovorno delovna sobica

ameriško den of thieves razbojniško gnezdo

Erdhöhle, die, brlog, bei Kaninchen: rov

galetas [galta] masculin bedno stanovanje, brlog, luknja; podstrešno stanovanje

Höhle, die,

1. votlina (tudi Medizin); jama, tiefe Höhle brezno

2. von Tieren, elende Behausung von Menschen: brlog

3. (Baumhöhle) duplo, duplina sich in die Höhle des Löwen begeben podati se v levji brlog

holt² [hóult] samostalnik
ameriško & narečno brlog (zlasti vidrin)

hospitium -iī, n (hospes)

I. gostoljubnost, gostoljubje, gostinstvo, gostinska zveza: h. calamitatis (v nesreči) Pl., ius hospitii N., iura hospitii Ci. ep., N., cum Metellis ei hospitium erat Ci., cum quo (Admeto) ei hospitium erat N., huic paternum hospitium cum Pompeio intercedebat C., qui … populi Rom. hospitio atque amicitia plurimum ante in Gallia potuissent C., hospitium cum aliquo facere Ci., L. ali iungere L. gostinsko zvezo s kom skleniti, hospitium fit Ci., hospitio amicitiaque coniungi Ci. ep., alicuius hospitio contineri N., alicuius hospitio uti Ci., C. gostinsko zvezo imeti ali v njej biti s kom, renuntiare (odpovedati) hospitium L.; tudi posamezniki so lahko bili z državami v gostinski zvezi: (Cimon) hospitio Lacedaemoniorum utebatur N. —

II. meton.

1. izkazovanje gostoljubja, gostoljubni sprejem, pogostitev: h. liberale Ci., aliquem hospitio accipere Ci. ali — recipere C., O. idr. ali — excipere L. — koga gostoljubno sprejeti, — pogostiti, pod streho vzeti, aliquem hospitio agresti ali hospitio magnificentissimo accipere Ci. koga po podeželski navadi ali kar najsijajneje pogostiti, aliquem hospitio invitare Ci. poet. kot gosta povabiti, tibi non solum ad hospitium, sed etiam ad periculum praesto fuit Ci., indulgere hospitio V.; v pl.: artum solvere hospitiis (dat.) animum H., assiduis devertentium hospitiis infestat rem familiarem Col.

2. gostoljubna hiša, stanovanje, ostajališče, prenočišče, tudi soba za goste: in amici hospitium divorti Pl., ex vita ita discedo tamquam ex hospitio Ci., hospitium parare Ci., hospitium renuntiare (odpovedati) Ci., me excepit … Roma hospitio modico H. (o gostilniški sobi), publicum h. L., adducere (deducere Plin.) aliquem in hospitium L., praetorianae cohortes … per hospitia dispersae Suet. po mestnih stanovanjih; metaf.
a) (pre)bivališče —, počivališče živali, brlog: Plin., Pall., it … pecus … sine ullis hospitiis V., apes … hospitiis tenet arbos V.
b) (o neživih stvareh): hospitio prohibemur arenae V. (o gostoljubni obali); šalj.: nec confidentiae usquam hospitium est (streha) nec devorticulum (zatočišče) dolis Pl.

jȁzbina ž
1. jazbina: jazavac, lisica napušta svoju -u
2. brlog: medvjed u svojoj -i
3. slabš. brlog, slab lokal: jazbina bez vazduha, bez zraka i svjetla; banditska jazbina

kennel¹ [kenl]

1. samostalnik
pasja hišica, pesjak; brlog; trop psov
figurativno "luknja", bedno stanovanje

2. neprehodni glagol
živeti v brlogu

lair [lɛə]

1. samostalnik
brlog, počivališče (živali)

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
biti v brlogu, iti v brlog, počivati v brlogu; peljati v počivališče, napraviti brlog

lȅgalo s, lègalo s
1. leglo, ležišče, brlog: zečje legalo
2. kurja gred: kokošije legalo
3. postelja, ležišče: Isus ustade s -a i uzviknu

léglo s
1. leglo, kotišče, vir: leglo zaraze, pobune, nemorala
2. leglo, ležišče, brlog: zmijsko, mišje leglo
3. zarod, zalega: pčelinje leglo; žene se digle da spase djecu, svoje leglo

lȅžāj m
1. ležišče: razastreti slamu i načiniti ležaj
2. leglo, ležišče, brlog: dići zeca s -a
3. gnezdo: sjenice, senice spremaju ležaj za svoje mlade
4. ležišče: -i nafte u zemlji; neiscrpni -i laporca
5. ležaj: kuglični ležaj; radijalni klizni ležaj; valjkasti ležaj

lôg lȍga m, mest. na lògu
1. ležišče, brlog: log divljači; zec na logu; srna se ne miče s loga
2. ležišče, postelja: putnik je ležao na svom logu; ležati logom ležati nepremično kot bolnik

lŭstrum¹ -ī, n (prim. lutum)

1. lokev, mlaka, luža, mlakuža, kaluža, močvára, blato: prodigunt in lutosos limites ac lustra, ut volutentur in luto, quae enim illorum requies, ut lavatio hominis Varr., lustra significant lacunas lutosas, quae sunt in silvis aprorum cubilia P. F.

2. brlog, lož, zakotje (zverjadi), sploh divjina, divjava, puščava, pustinja, pušča, gozd: lustra ferarum V., invia lustra V., devia l. O., tetrica l. Stat.

3. javna hiša, bordel, kurbišče, hotnišnica: Pl., in lustris tempus aetatis consumere Ci., mala lustra H.; meton. (v pl.) razuzdano življenje, razuzdanost: studere lustris Pl., vino lustrisque confectus Ci., in qua (sc. domo) lustra versantur Ci.

mùštūrnica ž dial. slabš. luknja, brlog, neprimerno stanovanje

pèćina ž
1. jama, votlina, pečina: kamena pećina; Postojnska pećina
2. skala, pečina: budi tvrd, postojan kao pećina
3. ekspr. brlog, zatočišče nepridipravov: i taj drugi ugursuz stanuje ovde, ovo je razbojnička pećina