Franja

aparát (-a) m

1. teh. apparecchio; macchina:
brivski aparat rasoio (elettrico)
električni aparat apparecchio elettrico
fotografski aparat apparecchio fotografico, macchina fotografica
radijski aparat apparecchio radio, radioricevitore, radio
telefonski aparat apparecchio telefonico
rentgenski aparat apparecchio radiografico
aparat za gašenje estintore
ekspresni aparat za kavo macchina, macchinetta del caffè

2. anat. apparato; sistema:
prebavni aparat apparato digerente
živčni aparat sistema nervoso
anat., šport. gibalni aparat sistema motorio

3. (skupina ljudi) apparato:
državni aparat, upravni aparat apparato statale, apparato amministrativo

4. (dokumentacija k literarnemu, znanstvenemu delu) apparato:
kritični aparat apparato critico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gosp. aparat za ekspres kavo moca
teh. aparat za lepljenje incollatrice
film. aparat za podnaslavljanje titolatrice
agr. aparat za strižo tosatrice
med. aparat za ventilacijo pljuč ventilatore

cuir [kɥir] masculin usnje, (živalska, vieilli človeška) koža; usnjeni izdelki; familier (jezikovna) napaka, napačno vezanje; argot, sport žoga; nogomet

entre cuir et chair pod kožo; tajno, skrivaj, natihoma
cuir artificiel umetno usnje
cuir brut, vert nestrojeno usnje
cuir chevelu koža na glavi, lasišče
cuir de choix jedrovina (usnje)
cuir à empeigne vrhnje usnje pri čevlju, oglav, urbas
cuir fossile, de montagne azbest
cuir d'œuvre, (de) molleterie strojeno usnje
cuir de poule fino usnje za rokavice
cuir de rasoir (brivski) ostrilni jermen
cuir de Russie juhta
cuir à semelle usnje za podplate
cuir en suif sedlarsko usnje
cuir de vache, de veau, de chèvre kravje, telečje, kozje usnje
visage masculin de cuir bouilli brazdat in izsušen obraz
faire des cuirs (grammaire) delati napake pri vezanju
tanner le cuir à quelqu'un (figuré, populaire) komu kožo (u)strojiti, tepsti, dražiti ga

čopič [ó] moški spol (-a …) der Pinsel, -pinsel (brivski Rasierpinsel, iz dlake Haarpinsel, iz ščetin Borstenpinsel, za grundiranje Grundierpinsel); živalstvo, zoologija der Haarpinsel
poteza čopiča die Pinselführung/ der Pinselstrich
jedkanje s čopičem die Pinselätzung
pisati/risati/slikati s čopičem pinseln

čôpič pinceau moški spol

brivski čopič blaireau moški spol
slikarski čopič brosse ženski spol (à peindre)

dīscō -ere, didicī (—) (iz reduplicirane obl. *didescō, indoev. kor. dek „sprejemati in dajati“, „dajati“, „dober zdeti se“; prim. lat. decēre, docēre, dexter, gr. διδάσκω, δέχομαι, δεξιός)

1. česa učiti se, naučiti se, navaditi (navajati) se, v logičnem pf. didicisse ume(va)ti, razume(va)ti, znati, vedeti; abs.: docta didici Pl. = učili so me in naučili, pueri studiose discunt Ci., qui cogeretur docere, antequam ipse didicisset Ci., quos discentes vita defecit Ci., voluntas discendi Ci., studiosos discendi erudire atque docere Ci., cupiditas discendi L., Sen. ph., homines dum docent discunt Sen. ph., pueri ad praescriptum discunt Q. se uče pisati, ad discendum promptus (puer) Q., discere apud grammaticos Q., puer discens Petr. brivski vajenec, čevljarski: Ulp. (dig.); subst. pt. pr. masc. discentes učenci, vajenci: L., Sen. ph., Suet.; z obj.: d. literas Pl. črke brati, litteras Graecas Athenis Ci., artes, ius civile Ci., multa oportet discat atque dediscat Ci., in minoribus navigiis se rudem esse, quinqueremes autem maiores gubernare didicisse Ci., d. elementa prima H., vitas et crimina silentum V. preiskovati, izsledovati, artem, palaestram Q.; v pass.: quod disci potuit Ci., ius discitur Q. Od kod? unde ius civile discatur Ci., inde vocabula prima d. Lucr., ab Hercule sacra didicisse Ci., quae Demosthenes a Platone didicerat Ci., se ita a patribus didicisse, ut … C., ex hoc (sc. ex audiendo) enim facillime disci arbitrabatur N., disce, puer, virtutem ex me V., didicit a Ctesidemo Plin. bil je Ktesidemov učenec. — Z inf. kot dopolnilom: vera loqui didici Pl. učil sem se, vajen sem, hi pueri non solum amare et amari didicerunt Ci., in conviviis saltare didicerunt Ci., ibi Latine — nam apud Numantiam loqui didicerat — exclamat … S., cum Romanis bellare bonis malisque meis (ob svojih dobrih in slabih izkušnjah) didici L., bene ferre magnam disce fortunam H.; pren.: nec varios discet lana mentiri colores V.; z ACI: populus didicit nihil foedius esse servitute Ci., didicerunt se totos esse perituros Ci., hi si didicerint non eadem omnibus esse honesta atque turpia N., bene qui didicere (so zaznali) deos securum agere aevom Lucr., deos didici securum agere aevum H., disce tamen, veniens aetas, ubi Livia nunc est porticus, immensae tecta fuisse domus O., usu didicisse pretiosam supellectilem … nihil aliud fuisse quam onera Cu., a Platone didicerat deos nihil esse Lact.; z odvisnim vprašanjem: prius disce, quid sit vivere Ter., plures discent, quemadmodum haec fiant Ci., didicit populus, quantum cuique crederet N., quae virtus et quanta, boni, sit vivere parvo, discite H., discite, femineis quid tela virilia praestent O., se experiendo didicisse, quam arduum, quam subiectum fortunae regendi cuncta onus T.; z dvojnim skladom: quem (prolept. = a quo) Vindelici didicere, quid Marte posses H.; z relativnim stavkom: disce, quae censet amicus H. poslušaj nasvet dobrega prijatelja; elipt.: discebant enim fidibus antiqui (sc. canere na strune brenkati) Ci.; z abl. instrumenti: d. armis Sen. rh.; z adv.: d. Latine Q.

2. spozna(va)ti, prepozna(va)ti: d. venientum vultūs V., crimine ab uno disce omnes V., haec ut certis possemus discere signis V., d. nectaris sucos H., me peritus discet Hiber Rhodanique potor H.; occ. (jur.) causam discere Ci., Q. zadevo spozna(va)ti, z zadevo seznaniti (seznanjati) se, o zadevi poučiti se: causam d. ab (ex) aliquo Ci., Q. po kom spozna(va)ti.

3. (i)zvedeti: ut quidem didici ego Pl., quae didici, dixi omnia Pl., quod ex pluribus testibus priore actione didicistis Ci., haec ubi rex didicit O., quod ubi primum didicit Demaratus Iust.; z ACI: Pl., Ci. ep., discit … Litaviccum ad sollicitandos Aequos profectum (esse) C., quos cum tantā celeritate venire rex didicisset Iust.; z odvisnim vprašanjem: hoc quam nihil sit, ex multis civitatibus didici Ci. sem izvedel, vem (logični pf.), a quo disceret senatus, quantum in Etruria belli esset L.

4. = docēre učiti: falsa discentes Amm.

Opomba: Pt. fut. disciturus: Ap. ap. Prisc.; sup. discitum navaja Prisc., sicer ni izpričan.

máquina ženski spol straj, priprava, aparat; lokomotiva

máquina de afeitar brivski aparat
máquina agrícola poljedelski stroj
máquina calculadora računski stroj
máquina de coser šivalni stroj
máquina dínamo dinamo stroj
máquina eléctrica stroj za elektriziranje
máquina fotográfica, máquina de retratar fotografski aparat
máquina infernal peklenski stroj
máquina neumática zračna sesalka
máquina rotativa rotacijski stroj
máquina segadora rezalni stroj
máquina de vapor parni stroj
máquina de viaje, (máquina) partable prenosni pisalni stroj

pribor [ô] moški spol (-a …)

1. jedilni: das [Eßbesteck] Essbesteck, Tafelbesteck (otroški Kinderbesteck, potovalni Reisebesteck, za solato Salatbesteck, za sadje Obstbesteck, za trančiranje Tranchierbesteck, ribji Fischbesteck, servirni Vorlegebesteck, iz alpake Alpakabesteck, srebrn Silberbesteck)
škatla za pribor der Besteckkasten
predal za pribor das Besteckfach
vložek za pribor v pomivalnem stroju: der Besteckkorb

2.
medicina kirurški pribor das chirurgische Besteck
zdravniški pribor Ärztebesteck

3.
pribor za pipo za kadilce: das Pfeifenbesteck

4. pripomočki: das Gerät, -gerät, das -zeug (brivski Rasierzeug, pisalni Schreibgerät, Schreibzeug, pletilni Strickzeug, ribiški Angelgerät, risalni Reißzeug, Zeichengerät, umivalni Waschzeug); Sachen množina (fotografski Fotosachen), Utensilien množina (kadilni Rauchutensilien), das Zubehör, das Material (pisarniški Büromaterial)

pribòr service; set; outfit; kit; tackle; accessories pl

jedilni pribòr knife, fork and spoon
namizni pribòr tableware
brivski pribòr shaving tackle

rasoio, rasoio m (pl. -oi) britev:
rasoio di sicurezza varnostna britev
rasoio elettrico brivski aparat
lingua tagliente come un rasoio pren. kot britev oster jezik
attaccarsi ai rasoi pren. zateči se k dvomljivi pomoči
camminare sul filo del rasoio pren. biti v kritičnem položaju

rasoir [razwar] masculin britev; figuré dolgočasnež, môra

rasoir de sûreté, mécanique brivski aparat
rasoir électrique električni brivnik
coupant comme un rasoir, comme une lame de rasoir oster kot britev
cuir masculin à rasoir jermen za brušenje britve
paquet masculin de lames de rasoir zavojček britvic
elle est un peu rasoir ona je malo dolgočasna

razor [réizə]

1. samostalnik
britev; oster rob
ameriško čekan divje svinje

as sharp as a razor oster kot britev
razor blade klina britve
electric razor električni brivnik
safety razor brivski aparat; žilet(ka)
to be on the razor's edge figurativno biti v nesigurnem nevarnem, kritičnem položaju
to cut blocks with a razor nekaj delati z nezadostnim, neustreznim orodjem (sredstvi)
to grind, to set a razor nabrusiti britev

2. pridevnik
ostrorob, ki ima oster greben

3. prehodni glagol
briti z britvijo

to razor down odbriti, odrezati; figurativno zmanjšati

salón salon moški spol

frizerski, brivski salon salon de coiffure
lepotni salon institut moški spol de beauté
modni salon salon de mode(s)
primeren za salon (figurativno) qui peut être reçu (ali présenté) dans le monde, familiarno présentable, sortable

stòl (stôla) m

1. sedia, seggio; sedile; tosk. seggiola, ciscranna:
lesen, oblazinjen, pleten stol sedia di legno, imbottita, di vimini
stol z naslonjali za roke sedia a braccioli
gugalni, ležalni stol sedia a dondolo, a sdraio
stol z visokim naslonjalom scranna
vrtljiv, zložljiv stol sedia girevole, pieghevole
brivski, zobozdravniški stol sedia da barbiere, poltrona da dentista
mesarski stol banco del macellaio
električni stol sedia elettrica
sodni stol seggio del giudice

2. nareč. tavola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stol se mu maje la sua posizione vacilla, sta per perdere la poltrona
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
grad. strešni stol ossatura del telaio
visok otroški stol seggiolone

прибор m (namizni) pribor; orodje;
бритвенный п. brivski pribor