Franja

ruthless [rú:ɵlis] pridevnik (ruthlessly prislov)
neusmiljen, brez usmiljenja ali sočutja, krut, trd; brezobziren, brezvesten

slim [slim]

1. pridevnik (slimly prislov)
vitek, tanek, slaboten
figurativno, pogovorno nezadosten, pomanjkljiv, pičel, reven
britanska angleščina lokav premeten, pretkan, nabrit, brezvesten

a slim audience maloštevilno poslušalstvo
a slim chance majhna šansa
a slim excuse malo prepričljivo opravičilo

2. neprehodni glagol
(o ženskah) postati vitek
prehodni glagol
napraviti vitko

slippery [slípəri] pridevnik (slipperily prislov)
(s)polzek, gladek
figurativno kočljiv, delikaten, težaven
figurativno nevreden zaupanja nezanesljiv; nestalen, nestabilen; gladek kot jegulja, jeguljast, pretkan, brezvesten; (redko) pohoten, polten

a slippery customer brezvesten, pretkan človek
a slippery question kočijivo, delikatno vprašanje
a slippery rope gladka, spolzka vrv
he is as slippery as an eel figurativno on je prava jegulja

spregiudicato

A) agg.

1. neskrupulozen, brez predsodkov

2. brezobziren; brezvesten, malomaren

B) m (f -ta)

1. neskrupuloznež, človek brez predsodkov

2. brezobzirnež, brezvestnež, malomarnež

unconscientious [ʌnkɔnšiénšəs] pridevnik (unconscientiously prislov)
nevesten, brezvesten, brezobziren

unconscionable [ʌnkɔ́nšənəbl] pridevnik
brezvesten; nespameten; neprimeren

an unconscionable rascal brezvesten lopov

unprincipled [ʌnprínsəpəld] pridevnik
breznačelen, neznačajen, nemoralen, brezvesten

unprincipled in neseznanjen z načeli (kake stvari)

unscrupulous [ʌnskrú:pjuləs] pridevnik (unscrupulously prislov)
netankovesten, brezvesten, brezobziren, neskrupulozen

бессбвестный brezvesten, nepošten, nesramen

недобросовестный brezvesten, malomaren, nepošten

corbeau [kɔrbo] masculin

1. krokar; vieilli duhovnik, far; lakomen, brezvesten človek

2. oporni kamen (ki štrli iz zida)

le corbeau croasse krokar kraka
noir comme un corbeau zelo črn, zelo temno rjav

desperado [despərá:dou] samostalnik
obupanec; brezvesten lopov; vročekrvnež, vratolomnež

margoulin [-gulɛ̃] masculin, populaire nepošten trgovec, brezvesten človek

prevaricador moški spol kršilec dolžnosti, brezvesten uradnik; kvarljivec veselega razpoloženja; poneverilec

conciencia ženski spol vest; zavest; vestnost

caso de conciencia dolžnost vesti
creer a/c caso de conciencia za pametno (pravilno) smatrati
me hago de eso caso de conciencia vest me peče zaradi tega
sin cargo de conciencia s čisto vestjo
estrecho de conciencia vesten
libertad de conciencia svoboda vesti
le acusa (arguye) la conciencia vest ga peče
descargar la conciencia olajšati si vest; spovedati se
ser ancho de conciencia imeti kosmato vest
no tener conciencia biti brez vesti (brezvesten)
a conciencia vestno
sin conciencia brezvestno
en (mi) na (moji) vesti
el mejor plumón es una buena conciencia čista vest je najboljše zglavje

conscience [kɔ̃sjɑ̃s] féminin zavest (= conscience morale), vest; vestnost

dans ma conscience, en mon âme et conscience po mojem prepričanju
en (bonne, sûreté de) conscience odkrito; pošteno
par acquit de conscience za pomirjenje vesti
sans conscience brezvesten, brezvestno
sur mon honneur et conscience pri moji časti in vesti
la main sur la conscience roko na srce, čisto pošteno, iskreno
conscience du, de son devoir zavest, čut za dolžnost
conscience collective, de classe kolektivna, razredna zavest
conscience professionnelle poklicna vestnost
conscience de soi, du moi samozavest
cas masculin de conscience stvar, vprašanje vesti
directeur masculin de conscience (religion) spovednik
homme masculin de conscience vesten človek
liberté féminin de conscience svoboda vesti
objecteur masculin, objection féminin de conscience odklanjalec, odklanjanje služenja vojaščine
voix féminin de conscience glas vesti
s'adresser à la conscience de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
agir, parler selon (ali: suivant) sa conscience delati, govoriti po svoji vesti
avoir conscience de quelque chose zavedati se česa
avoir de la conscience biti vesten
avoir la conscience nette imeti čisto vest
avoir la conscience large, élastique imeti kosmato vest
avoir la conscience en paix, en repos imeti mirno vest
avoir la conscience tranquille, chargée imeti mirno, težko vest
décharger, libérer, soulager sa conscience olajšati si vest
dire tout ce qu'on a sur la conscience ničesar ne prikrivati, povedati vse, kar imamo na vesti
faire son examen de conscience vest si izprašati
je (me) fais (une) conscience de quelque chose vest me peče zaradi česa
je me fais un cas de conscience de quelque chose vest me grize zaradi
mettre de la conscience vestno delati (à na, pri)
mettre quelque chose sur la conscience de quelqu'un koga odgovornega delati za kaj; komu kaj na srce položiti
mettre beaucoup de conscience dans son travail opravljati vestno svoje delo
perdre conscience izgubiti zavest
prendre conscience de zavedati se
il a pris conscience de sa faiblesse zavedel se je svoje slabosti

principe [prɛ̃sip] masculin načelo, princip; začetek, vir; temelj; element; temeljna resnica; (naravni) zakon; chimie (osnovna) sestavina; pluriel moralna načela, življenjska pravila; smernice

dans le principe v začetku, prvotno
dès le principe takoj od začetka, od vsega početka
en principe v načelu; v teoriji
par principe načeloma
sans principes breznačelen, brezvesten
principe d'Archimède Arhimedov zakon
principe vital življenjsko načelo
avoir pour principe imeti za načelo
être à cheval sur les principes (figuré) jahati na načelih

religiō -ōnis, f (religere, soobl. = relegere; prim. religiōsus, religens, neglegere)

I. vestno preudarjanje in obzirno motrenje

1. o(b)zir, premislek, razmislek, pomislek, vestnost, previdnost, strah, dvom: T. idr., religio deinde incessit, vitio eos creatos esse L. pomislek se je utrnil (zbudil), religionem inicere Ci., aliquid trahere in religionem L., res in religionem versa est L. je vzbudila pomislek, vin' tu Iudaeis oppedere? nulla mihi religio est H.

2. verska bojazen, verski strah, verski dvom, verski pomislek: Varr., Ph., Lucr. idr., terror repentinus et obiecta religio C., (sc. Dumnorix) religionibus impediri sese dixit C., religione et metu perturbari Ci., augures consulti eam religionem animis eximēre L., rivos deducere nulla religio vetuit V.; religioni est z ACI: L. ali rem religioni habere Ci. imeti (šteti) za greh, religio alicui non est, quominus … Ci. vest ne težiti (peči) koga; religio est (alicui) z inf. ali abs.: Pl., Ter., L. (kdo) imeti verski pomislek, res in religionem alicui venit Ci.; v pl.: quas tu mihi religiones? Ci. kakšne verske pomisleke (mi navajaš)?; occ. prazna (praznoverna) bojazen, vražen (vraževeren) strah, vraževeren pomislek, vraževerje, praznoverje: pleni religionum animi L. praznovernih misli, novas religiones sibi fingere C. —

II. (kot stalna lastnost)

1. (vestna) natančnost, (vestna) točnost, (tanko)vestnost, skrb(nost), prenatančnost, upoštevanje, o(b)zir: antiqua, nimia Ci., hāc ego religione (vestno oziraje se na vsako malenkost) non sum ab hoc conatu repulsus Ci., nullus deûm metus, nullum iusiurandum, nulla religio L. brezbožnost, krivoprisežnost, brezvestnost, homo sine ulla religione ac fide N. brezvesten in nezvest, quo maiore religione se receptum tueretur N.; z objektnim gen.: religio officii Ci. vestno izpolnjevanje dolžnosti; s subjektnim gen.: fides et religio vitae Ci. vestno življenje, Atheniensium religioni (vestni skrbnosti) servire Ci., religio iudicum Ci.

2. pobožnost, bogaboječnost, božji strah, nabožnost, bogoslužnost: Iust., Plin., Suet. idr., iustitia erga deos religio dicitur Ci., haud liber erat religione animus L., anteposita irae religio N., iustitia et religio Numae L.; meton. vera, verstvo, veroizpoved, religija: religiones interpretari Ci. pojasnjevati verska vprašanja (verske predmete), religio Iudaeorum Ci., religio Christiana Eutr., pro religionibus (za svojo vero) bella suscipere Ci.; occ. prazna (babja) vera, versko praznoverje: vanae religionis opinio Cu., Gallorum natio dedita religionibus C. vdano vsakovrstnim vražam, animos externa religio incessit L. —

III. meton.

1. služba božja, bogoslužje, češčenje, čaščenje (bogov): religio id est cultus deorum Ci., mira religio Cereris Ci.; s subjektnim gen.: tectum horrendum religione parentum V., religione patrum sacrum T.; od tod

2. versko opravilo, verski obred; sg. kolekt. in pl. verski obredi, verstvo, bogočastje, bogoslužje: sua cuique civitati religio est Ci., Numa omnes partes religionis statuit Ci., religiones instituere L., de religionibus senatum consulere L., diligentissimus religionum cultor L., spernit religiones T., religiones nocturnae Petr. nočno bogoslužje (bogočastje), nočne slovesnosti (v čast Priapu), religionum colentes Ci. spoštovalci verskih obredov.

3. meton.
a) predmet pobožnega češčenja, svetinja: quae religio aut quae machina belli? V. (o trojanskem konju), tantas deorum religiones violare Ci., Agrigentini religionem domesticam requirebant Ci. „svojo domačo svetinjo“ (tj. Mironov kip boga Apolona), restituit civitati illam religionem Ci. (o Dianinem kipu), religiones ipsae commovisse se videntur Ci.; od tod svetinja = svetišče, tempelj, božji hram: ad dearum religionem demigrare Ci.
b) pl. religiones božja znamenja: auspiciis et religionibus inductus Auct. b. Alx. —

IV.

1. svetost: Diana loco mutata religionem non amisit Ci., deorum religio et sanctimonia Ci., sacrarium Cereris est eādem religione, quā Romae Ci., ne loci quidem religione defensurus Cu., religio fani Ci., templorum T., sacramenti L., sortis Ci., magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis Ci., quae aetheris alti religio V. sveta moč, magistratus religione inviolati Ci.

2. sveta (verska) obveza(nost), sveta (verska) zaveza(nost), verska vez, vestna nuja: tantā religione obstricta tota provincia est, ut … Ci., religione obstrictos habere animos L., nullam scelere religionem exsolvi L., religio iuris iurandi C., Ci. prisežna (= s prisego nase vzeta) dolžnost, Numa religionibus et divino iure populum devinxit T.; od tod occ. (obvezujoča, zavezujoča) prisega, sveta obljuba: vestra religio Ci., perterritus miles timori magis quam religioni (službena prisega) consulit C., hac religione non est deterritus N., religionem conservare N. izpolniti sveto obljubo, ostati mož beseda.

3. oskrumba, oskrunitev vere, zloba, zlobnost, hudobija, prekletstvo, greh: mendacii religione obstrictus C. kriv laži, nefas non ad religionem, sed ad coniurationem pertinet N. ni oskrunitev vere, de religione (= de religionibus violatis) queri Ci., religio Clodiana Ci., religio inexpiabilis Ci., templum religione liberare L.

Opomba: Pri pesnikih vselej rēligiō ali relligiō (ker rĕligiō ne gre v heksameter).

scrupule [skrüpül] masculin

1. (nekoč) 24. del unče (utežna enota)

2. skrupel, pomislek; tankovestnost, tankovesten dvom; skrajna vestnost; (= scrupule de conscience) očitanje vesti; bojazen

sans scrupule brez pomislekov, brezvesten, lahkomiseln
scrupule excessif pretirana tankovestnost
homme masculin de scrupule tankovesten, skrajno vesten človek
étaler son luxe sans scrupule razkazovati svoj luksus brez pomislekov, brez vsake sramežljivosti, sramu
se faire un scrupule de quelque chose imeti pomisleke glede česa, obotavljati se
les scrupules ne l'étouffent pas on ne pozna pomislekov