Franja

Zadetki iskanja

  • hueless [hjú:lis] pridevnik
    brezbarven, siv
  • incolór -ă (-i, -e) adj. brezbarven
  • incolore [ɛ̃kɔlɔr] brezbarven; nejasen
  • incolore agg. brezbarven; enoličen
  • incoloro brezbarven; bled
  • käsig sirast; ([blaß] blass) brezbarven, bled; käsig werden sesiriti se
  • opaco agg. (m pl. -chi)

    1. neprosojen, neprozoren

    2. nepreseven

    3. moten

    4. pren. medel, brezbarven:
    gioco opaco šport medla igra

    5. knjižno senčen, temačen
  • pâle [pɑl] adjectif bled; brezbarven, brez sijaja, mat; slaboten; argot, militaire bolan

    pâles couleurs féminin pluriel, (médecine) bledičnost
    pâle comme la mort bled ko smrt
    pâle de peur, de rage bled od strahu, od jeze
    visage masculin pâle bledoličnik
  • pallid [pǽlid] pridevnik (pallidly prislov)
    bled, brezbarven (tudi botanika)
  • sallow2 [sǽlou]

    1. samostalnik
    bledikasta, nezdravo rumena barva človeške kože (polti)

    2. pridevnik
    bledikast, rumenkast, nezdravo rumene barve (o človeški koži); brezbarven, pepelnat, bledikav

    a sallow complexion rumenkasto bleda polt

    3. prehodni glagol
    napraviti (kaj) rumenkasto bledikavo, porumeniti
    neprehodni glagol
    porumeneti, postati bledikast
  • terne1 [tɛrnə] adjectif moten, brez leska; figuré bled, brezbarven (slog); enoličen, nezanimiv

    personne féminin terne nepomembna oseba
    regard masculin terne brezizrazen pogled
    vie féminin terne enolično življenje
  • tintiess [tíntlis] pridevnik
    brezbarven
  • toneless [tóunlis] pridevnik (tonelessly prislov)
    nezvočen, brez tonalnosti; nenaglašen; brezbarven
  • uncoloured [ʌnkʌ́ləd] pridevnik
    brezbarven, nepobarvan
    figurativno bled
    figurativno nešminkan; nepretiran
  • wan [wɔn]

    1. pridevnik (wanly prislov)
    bled, brezkrven, brezbarven; ki je videti izčrpan, slab, bolehen, izmučen
    zastarelo temen; žalosten

    a wan smile medel nasmeh

    2. neprehodni glagol
    obledeti
  • wasserhell Chemie brezbarven
  • Wasserklar prozoren, brezbarven
  • white1 [wáit] pridevnik
    bel; belopolt; belokožen; bled; svetel; bel ali siv (lasje)
    poetično blond, plav; brezbarven, prozoren
    figurativno čist, nedolžen, neomadeževan, preprost
    politika bel, rojalističen, reakcionaren
    tehnično pocinan; srebrn, beložareč, razbeljen
    ekonomija dovoljen, dopuščen; (redko) srečen
    tisk prazen, nepotiskan
    pogovorno poštèn

    as white as a sheet bled kot zid (stena, smrt)
    white with fear bled od strahu
    white ant bela mravlja, termit
    white book politika bela knjiga
    white brass tehnično bela med, novo srebro
    white bear beli, polarni medved
    white coal tehnično beli premog, vodna moč
    white coffee bela, mlečna kava
    white damp jamski plin
    white father ameriško beli oče (indijanski vzdevek za predsednika ZDA)
    white feather belo pero (znak strahopetnosti), figurativno strahopetec
    white metal bela kovina
    white night noč brez spanja
    white sale ekonomija razprodaja platnenega blaga, beli teden
    white paper politika bela knjiga (poročilo angleške vlade)
    white supremacy prevlada, nadvlada belcev
    to bleed white pustiti (tele) izkrvaveti; figurativno izsesati, kri puščati (komu)
  • безба́рвний прикм., brezbárven, brezbárvni prid.
  • безко́лірний прикм., brezbárven, brezbárvni prid.