Franja

Zadetki iskanja

  • harrow2 [hǽrou] prehodni glagol
    povleči z brano, branati
    figurativno raniti čustva; mučiti, uničiti, pleniti
  • *herser [ɛrse] verbe transitif branati, vlačiti
  • nazubljívati -zùbljujēm
    1. zobcati
    2. branati
  • occō -āre -āvī -ātum (occa brana, sor. z gr. ὀξίνη brana in nem. Egge) (pre)branati, z brano obdel(ov)ati: Pl., Pers., Fest., agrum Col.; pesn. = (v)sejati: segetem H., triticum Plin.; o vinogradih: skopano zemljo drobiti in ravnati: Varr.
  • pectinō -āre -āvī -ātum (pecten)

    1. česati: iuba ista tua probe pectinata Ap., leviter pectina (sc. capillos) Marc.

    2. gradašati, grebenati, česati, mikati: lana pectinata Paul.

    3. metaf. (pre)branati, po(d)branati: segetem Plin.
  • rastrear branati; grabiti (z grabljami); iti za sledjo, zasledovati; iz-, za-slediti; vleči (mrežo)
  • rastrillar branati; mikati; grabiti (z grabljami); očistiti od trave (vrtno pot)
  • scarify [skǽrifai] prehodni glagol
    razrezati kožo, opraskati; branati (tla)
    figurativno zadeti v živec, ošvrkniti, oplaziti z ostro, neusmiljeno kritiko
  • scuffle2 [skʌfl]

    1. samostalnik
    motika

    2. prehodni glagol
    kopati, okopavati (zemljo); branati, vlačiti
  • vlačíti vlačim, vlači -ite, vlačil -ila i vláčiti -im
    I.
    1. vući: vlačiti drva iz gozda; vlačiti po tleh
    vući po zemlji; vlačiti za seboj; vlačiti ladjo po reki
    vući, tegliti lađu po rijeci, uzvodno; vlačiti kaj po rokah
    vuči što po rukama; megle se vlačijo po dolinah
    2. izvlačiti: vlačiti kaj na dan
    3. drljati, branati, vlačiti: eden orje, drugi vlači
    4. ljudje ga vlačijo po zobeh
    ljudi ga ogovaraju
    II. vlačiti se vucarati se, vucariti se: javno se vlačiti z drugimi ženskami; težko je bolan, komaj se še vlači
    jedva se još vuče
  • zùbati -ām
    I.
    1. žvečiti
    2. vlačiti, branati
    II. zubati se ekspr. pričkati se
  • zúbiti zȗbīm
    1. piliti zobe, zobce
    2. zobčati, delati zobce na orodju
    3. branati, vlačiti: zubiti njivu
    4. zobiti se, dobivati zobe: dijete zubi
  • боронить branati
  • бороновать branati
  • боронува́ти -ну́ю недок., bránati -am nedov.
  • заскоро́джувати -джую недок., bránati -am nedov.
  • заборонить začeti branati, z brano povleči, pobranati
  • branáč harrower

    branáti to harrow
  • oráti (ôrjem) imperf. ➞ zorati

    1. agr. arare:
    orati in branati arare ed erpicare
    pren. orati ledino dissodare il terreno, essere un pioniere

    2. ekst. solcare:
    ladja orje ocean la nave solca l'oceano

    3. essere combattuto, angustiato (da), arrovellare, assillare:
    ljubosumnost orje v njem è combattuto dalla gelosia
    težke misli mu orjejo po glavi brutti pensieri gli arrovellano la testa, lo assillano
  • pobrana|ti (-m) branati agronomija in vrtnarstvo beeggen, abeggen
Število zadetkov: 41