Franja

voltastōmaco m (pl. -chi)

1. bruhanje; pren. gnus, stud:
venire il voltastomaco a iti komu na bruhanje

2. gnusnost, gnusoba

vomissement [-mismɑ̃] masculin bljuvanje, bruhanje

retourner à son vomissement (figuré) pasti zopet v stari greh

vomit¹ [vɔ́mit] samostalnik
izbljuvana hrana, izbljuvek (tudi figurativno)
bljuvanje, bruhanje
medicina pomoček za bljuvanje, bljuvalo, vomitiv

black vomit črna snov, ki jo (iz)bljuva bolnik z rumeno mrzlico

vomitiō -ōnis, f (vomere)

1. bljuvanje, bruhanje, izmetavanje: M. idr., vomitione alvos curare Ci. (o psih), vomitiones ciere, concitare, facere, cohibere, inhibere, insistere Plin.

2. meton. izbljuvek, izbruhek, izmeček, izmèt: varii colores vomitionum Plin.

vomitium -iī, n (vomere) = vomitiō bljuvanje, bruhanje, izmetavanje: tunc vero illa nausea ac vomitio laborata in omnigenum copias convertitur litterarum M.

vōmito m

1. med. bljuvanje, bruhanje:
conato di vomito bljuvni dražljaj
eccitare, muovere, provocare il vomito povzročiti, povzročati bruhanje

2. ekst. izbljuvek

vómito moški spol bljuvanje, bruhanje

vómito negro rumena mrzlica
vómito de sangre bljuvanje krvi; krvotok
provocar (a) vómito dražiti k bljuvanju

vomitus -ūs, m (vomere)

1. bljuvanje, bruhanje: Pl., Cael. idr., sanguinis Cels., Eccl., vomitum pulmoneum vomere Pl. (iz)bruhati pljuča, atrorum ignium Aug., infusam (sc. aquam) vomitu … egerere Cu. zopet izbljuvati, vomitu levare stomachum Sen. ph., per vomitum et sellas Marc. po bljuvanju in opravljanju potrebe, po iztrebljanju navzgor in navzdol, clystere et vomitu purgari Suet., locum … vomitu foedaverat Sen. rh.; v pl.: Cels., Cael.

2. meton. izbljuvek, izbruhek, izmeček, izmèt: biliosus, niger Cels., vomitūs extrahere Plin.; metaf. umazanija, nesnaga = psovke, zmerljivke: Luc. ap. Non., vomitu ne hic nos enecet Pl.

vomizione f med. bruhanje, bljuvanje

блюва́ння -я с., brúhanje -a s.

Brechreiz, der, draženje na bruhanje, navzea

heave¹ [hi:v] samostalnik
dviganje, dvigovanje (tudi z vitlom); močan poteg; dražljaj na bruhanje
šport prijem, dvig nasprotnika (rokoborba); valovanje, naraščanje; širjenje (prsi)
geologija premik (sloja, žile)
množina težka sapa pri konju

the heave of the sea guganje ladje zaradi valov
to give s.o. a heave pomagati komu na noge

heave^*2 [hi:v]

1. prehodni glagol
dvigati, dvigovati, dvigniti; povleči gor
geologija premakniti (sloj, žilo)
navtika dvigniti z vrvjo ali vitlom
pogovorno vreči; nabrekniti, razširiti; dvigati in spuščati

2. neprehodni glagol
dvigati se, plati, valovati; sopsti, sopihati, težko dihati; iti na bruhanje; naraščati, nabrekniti

to heave the gorge rigati
to heave a groan zastokati
to heave a sigh globoko vzdihniti
navtika heave ho! dvigni sidro!
navtika to heave ahead povleči ladjo naprej
navtika to heave the lead vreči globinomer, meriti globino
navtika to heave in sight pojaviti se na obzorju
navtika to heave a ship povleči ladjo s sidrno vrvjo
navtika to heave keel out nagniti ladjo, da je kobilica nad vodo

keck [kek] neprehodni glagol
daviti se, iti na bruhanje, gnusiti se

to keck at z gnusom odkloniti (hrano)

kotzig za kozlat; ki sili na bruhanje

nausea f

1. med. navzeja, siljenje na bruhanje (tudi ekst.):
avere la nausea, provare un senso di nausea iti komu na bruhanje

2. pren. odpor; gnus:
fino alla nausea do sitosti
fare nausea priskutiti se

nauséabond, e [nozeabɔ̃, d] adjectif ostuden, ogaben, gnusen, zoprn, ki povzroča bruhanje, ki obrača želodec

scandale masculin nauséabond ostuden škandal
remède masculin nauséabond zoprno zdravilo

nauseō (nausiō) -āre -āvī (nausea, nausia)

1. imeti morsko bolezen: etiam nunc nauseo Pl., epistula, quam dedisti nauseans Buthroto Ci. ep., conducto navigio aeque nauseat ac locuples, quem ducit priva triremis H., si sine vomitu nauseavit Cels., num quis miratur in mari (se) nausiare? Sen. ph.

2. nauseo (nausio) = sploh slabo mi postaja, slabost me prevzema, sili me na bruhanje, bruham, bljuvam, bljujem, kozlam: quidlibet, modo ne nausiet, faciat Ci., ructantem et nauseantem conieci in Caesaris Octaviani plagas Ci. ep. rigavca in bljuvača, dominus crudus ac nausians Sen. ph.

3. meton. nauseo
a) (za)gnusi se mi kaj, (za)gabi se mi kaj, grdi se mi kaj, odpor, gnus (za)čutim do česa, zoprno mi je kaj, vznejevolji me, v slabo voljo me spravi kaj: quam bellum erat … confiteri potius nescire, quod nescires, quam ista effutientem nauseare Ci. take neumnosti govoriti, da se ti mora samemu gabiti, qui ad canticum sobrietatis, sicut ad potionem aqualem madidi nauseant Aug.
b) nagnusno, zoprno se vesti: hoc illis dictum est, qui stultitiā nauseant et, ut putentur sapere, caelum vituperant Ph.

podadrijèvati podàdrijevām (ijek.), podadrévati podàdrēvām (ek.) siliti na bruhanje: ona gnjiladina me podadrijeva dok je kašljem ne izbacim

porijèvati pòrijevām (ijek.) dial. siliti na bruhanje