Franja

bronze¹ [brɔnz]

1. samostalnik
bron

2. pridevnik
bronast, bronen

arheologija bronze age bronasta doba

Bronze- bronast (Bronzeplatte bronasta plošča)

bronzeo agg.

1. bronast

2. bronaste barve; porjavel

3. pren. vztrajen, trden, neuklonljiv:
carattere bronzeo trden značaj

bronzino agg.

1. bronast

2.
mal bronzino, morbo bronzino med. Addisonova bolezen

bronzy [brɔ́nzi] pridevnik
bronast, bronaste barve

éneo bronast, méden

erzen² Adjektiv figurativ bronast; Stimme: jeklen

бро́нзовий прикм., brônast prid.

бронзовый bronast

aēnulum -ī, n (demin. aēnum) bronast kotliček: P. F.

as⁵ [æz] samostalnik
zgodovina rimska utežna enota; rimski bronast novec, as

bronzetto m

1. pomanjš. od ➞ bronzo

2. bronast kipec

bronzina f

1. tehn. ležajna med

2. bronast zvonček

bronzo m

1. bron:
bronzo d'alluminio aluminijev bron
polvere di bronzo bronsa
età del bronzo arheol. bronasta doba

2. pren.
faccia di bronzo nesramnež, predrznež
petto, cuore di bronzo pogumen človek; brezsrčnež
incidere qcs. nel bronzo pustiti neizbrisne sledove

3. umet. bron, izdelek iz brona

4. knjižno top

5. pesn. bron, bronast zvon

zema (zuma) -ae, f

1. bronast lonec, bronast kotel: Graece dixit; zemas enim vulgare est, non Latinum Serv.

2. prevretek, obarek, zvretek, omaka, polivka: Isid. (?).

airain [ɛrɛ̃] masculin, vieilli bron; figuré trdota, trdost, trajnost

d'airain iz brona, bronast, trden, trajen
avoir un cœur d'airain imeti srce ko kamen
avoir un front d'airain nesramen ali neomajen biti

brončén (-a -o) adj. glej bronast

bronén (-a -o) adj. glej bronast

bronze [brɔ̃z] masculin bron; bronina

bronze (des cloches) zvonovina
de bronze bronast; soliden; atletski, figuré neupogljiv, brezčuten
âge masculin de bronze bronasta doba
cœur masculin de bronze srcé kot kamen
fondeur masculin en bronze livar brona
(statue féminin de) bronze kip iz brona

gettata f

1. nasipanje, ulivanje, ulitek:
gettata di bronzo bronast ulitek
gettata di cemento nasipanje betona

2. jez, nasip (zlasti v pristaniščih)

3. kal