Franja

pŕsnuti pr̂snēm brizgniti: prsnulo mi blato po odijelu; prsnula je voda iz cijevi; krv prsne po zidu

rejaillir [rəžajir] verbe intransitif brizgniti; odbiti se, figuré pasti nazaj na

la boue rejaillit sous les roues de la voiture blato brizga izpod koles avtomobila
faire rejaillir la boue sur les passants obrizgniti, poškropiti pasante z blatom
sa honte a rejailli sur nous tous njegova sramota je padla na nas vse

re-spergō -ere -spersī -spersum (re in spargere)

1. nazaj razprostreti (razprostirati), nazaj razgrniti (razgrinjati): ut nux repercussa redicem respergat Pall.

2. (o)brizgati, (o)brizgniti, obrizgati (obrizgavati), (po)škropiti, obsuti (obsipati), potres(a)ti, (po)suti, (po)sipati: O., Cat., Stat., Plin. idr., cum praetoris oculos praedonum rem respergerent Ci., sanguine os uxoris respersum Ci., manus sanguine paterno respersae Ci., aliquem cruore respergere L.; pesn.: cum primum aurora respergit lumine terras Lucr. ap. Macr. obsuje, zasuje, napolni, nullā nube respersus Titan Sen. tr. zakrit, zavit; occ. (o morju) oblivati: villa fluctu respergitur Col., circumfluis spatiis Propontidos respergit Cyzicum (sc. mare) Amm.; metaf.: aliquem infamia respergere Q. obsuti, pokriti, prekriti, servili probro respergi T. kakor suženj omadeževan.

schizzare

A) v. tr. (pres. schizzo)

1. špricati, brizgati:
il rubinetto schizza acqua pipa pušča vodo
schizzare bile pren. kazati sovraštvo
schizza fuoco dagli occhi pren. jeza mu bliska iz oči
schizzare salute pren. pokati od zdravja

2. pošpricati, pobrizgati:
schizzare il vestito di fango pošpricati obleko z blatom

3. pren. umet. skicirati; ekst. orisati, opisati

B) v. intr.

1. brizgniti

2. švigniti, švigati:
schizzare dal letto švigniti iz postelje
gli occhi gli schizzavano dalle orbite pren. oči so mu buljile iz jamic (od strahu, jeze ipd.)

síknuti sȋknēm
1. sikniti: siknula je kao guja
2. brizgniti: siknu joj krv iz rane

spargō -ere, sparsī, sparsum (prim. 1. gr. σπαργή gon, gonilo, ἀσπάραγος špargelj, beluš, σπαραγέω prasketati, cvrčati, σπαράττω (raz)trgati, (raz)cefrati, σπαραγμός trzaj, krč, trzanje, ang. sprinkle škropiti, lit. sproga iskra, ang. spark iskra, let. spridzinât škropiti, spragstêt prasketati, pokljati; 2. skr. pr̥ṣat, pr̥ṣatam kaplja, gr. πρώξ kaplja, περκνός pisan, barvit, raznobarven, sl. pršeti, pršiti, prah; 3. kor. *sper-, sprē-, *sperōu- brizgati, kropiti, trositi, gr. σπείρω trosim, sipljem, σπέρμα seme, σπέραδος seme, stvnem. spriu pleve, nem. sprühen pršeti, rositi, nem. spritzen)

1. (kaj suhega) suti, sipati, (po)trositi, raztrositi (raztrošati), (iz)vreči, (iz)metati, izmetavati, vreči (metati) kaj ven iz česa, (kaj tekočega) brizgniti (brizgati), izbrizgniti (izbrizgavati), štrkniti (štrkati), (š)kropiti, (p)oškropiti, poli(va)ti, zali(va)ti, (p)obrizgati, (p)omočiti, špricniti (špricati): nummos populo de rostris Ci., molam, nuces V., flores V., H., frondes, rosas H., fulmina in terras O. ali hastas Enn. ali tela O. ali tela ferrumque, glandes V. ali plumbea pondera fundae Pr. ali missilia T. ali caestūs Stat. ali faces Val. Fl. metati, lučati, degati, Geryon sparsus Sen. tr. vržen na tla, corpus undis (dat.) spargere V. vreči v vodo, spargite me in fluctus V. raztrgajte in vrzite me v vodovje, spargere ambrosiae sucos V. poškropiti, cruorem Lucr., sparso late rigat arma cruore V., spargit ungula rores sanguineos V., spargens rore levi V., ater … liquor et sparso aceto concretus T., spargere virus O., venena Ci. brizgati (izbrizgavati) strupe = zastrupiti (zastrupljati) ljudi, ukvarjati se z zastrupljanjem, neque spargi venena in tres poterant T. in ni bilo mogoče zastrupiti treh; abs.: qui spargunt Ci. ki škropijo (da se ne praši); occ. sejati, nasejati, posejati, vsejati: Q. Atilium, quem sua manu spargentem semen … convenerunt Ci., spargere dona Cereris per agros O., spargit iussos, mortalia semina dentes O.; prim.: vipereos sparsi, per humum, nova semina, dentes O., vipereos dentes … spargit in agros O.; pren.: animos in corpora Ci., quod et Zeno … quasi semina quaedam sparsisset Ci., omnia, quae gerebam, iam tum in gerendo spargere me et disseminare arbitrabar in orbis terrae memoriam, sempiternam Ci., rudi data semina iussit spargere humo O.

2. pesn. spargere aliquem ali aliquid aliquā re (po)trositi, natresti (natrošati) kaj po kom, čem, potres(a)ti, škropiti, (p)oškropiti, (po)kropiti, poli(va)ti, (p)orositi koga ali kaj s čim, trositi, raztrositi (raztrošati), razškropiti, raztres(a)ti kaj po čem, pokri(va)ti kaj s čim: caput molā H., humum foliis V., virgulta fimo V. pokriti, hunc (sc. draconem) gramine O., humerus sparsus capillis odoratis H. rama, po kateri so razpuščeni (po kateri se spuščajo, po kateri valovijo) dišeči lasje, antrum … sparsit labrusca racemis V. opleta tu in tam z grozdjem, saxa spargens sanguine Enn., penetralia sparsisse … cruore H., cruore sparsae manus V., corpus spargere lymphā ali aquā recenti V., farinam aquā, stupentes aquā frigidā Sen. ph., haustu sparsus aquarum V. oškropljen z zajeto vodo = z umitimi rokami, sparsa sanguineis pabula guttis O., spargere Palem lacte Tib., rore levi (sc. socios) V., lacrimā favillam vatis amici H., sparsissent lacrimae pectora nostra piae O., spargitur et tellus lacrimis, sparguntur et arma V., terra pruinā spargitur O., lauro sparguntur ab uda omnia O., spargere cytisum satum Plin.; metaf.: Nox caelum sparserat astris O. je (bila) posejala, novo spargebat lumine terras … Aurora V. je sipala (razširjala) novo svetlobo po zemlji, postera vix summos spargebat lumine montes orta dies V., necdum temporibus geminis sparsa canebat senectus V. in dokler mi še ni sivela starost, potrošena na obe senci = in dokler mi še niso tu in tam od starosti siveli lasje na obeh sencih (= dokler sem bil še mlad), ubi sparserit nigras alba senecta comas Pr. oškropi, posivi črne lase, porticus sparsa tabellis O. okrašeno, detracta velamina spargunt maculis pellibusque beluarum (= maculis e pellibus beluarum confectis) T. kožuhe krasijo (dopolnjujejo) z zaplatami iz kož … , v kožuhe vstavljajo zaplate iz kož … , sparsitque coloribus alas V. mu je oškropila, mu je (p)obarvala, duo … capreoli, sparsis pellibus albo V. belolisasti; pren.: litterae humanitatis sale sparsae Ci., spargi pectus amore nocet O., sparsi fraternā caede penates V. ali vir bonus iniquis rumoribus sparsus Sen. ph. omadeževan(i).

3. metaf.
a) raztres(a)ti, raztrositi (raztrošati), širiti, razširiti (razširjati): sparsa tempestate classis L., sparsa tuguria Cu. ali Cyclades sparsae per aequor V. raztreseni = raztreseno ležeči (stoječi), sparsa corpora Lucr., sparsa membra per undas O., discerptum iuvenem (kose raztrganega mladeniča) per agros V., sparsa latronis ossa O., res sparsas et vage disiectas … eligere Corn., spargere odorem H., totis Volcanum (= flammas) spargere tectis V. širiti po vsej palači, spargere vestigia fugae Cu. ali arma (vojno) per agros V. ali ut reseret pelagus spargatque per aequora bellum Lucan., bellaque Sardoas etiam sparguntur in oras Lucan. razširiti (razširjati), Tacfarinas … spargit bellum T. premešča vojno zdaj sem, zdaj tja, vojskuje se zdaj tu, zdaj tam, Rhenus a septentrione in lacus, ab occidente in amnem Mosam se spargit Plin. se na široko izliva v Mozo.
b) deliti, razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati): Dig., sparsi per vias speculatores L., spargere legiones, exercitum per provincias T., cupressus spargit ramos Plin., sparsit haec (sc. arma = cornua) in ramos Plin., Sicoris … spargitur in sulcos Lucan., genera … in species multas sese spargentia Plin.
c) occ. α) (v negativnem pomenu) razgnati (razganjati), razkropiti (razkrapljati), (raz)poditi: ille (sc. aper) ruit spargitque canes O., ceteri sparserant se toto campo L., spargere se in fugam L., sparsos ac dissipatos invadere L., gens Dardania sparsa per orbem V., spargimur ventis V. β) glas (govorico, govorice) trositi, raztrositi (raztrošati), zagnati (zaganjati), sprožiti (sprožati), razširiti (razširjati), razglasiti (razglašati), naznaniti (naznanjati), sporočiti (sporočati), kaj objaviti (objavljati), obelodaniti (obelodanjati): voces in volgum ambiguas V., sparserat Argolicas nomen vaga fama per urbes Theseos O., nomen toto sparget in orbe suum Mart., spargere in parentes abominanda crimina Q., fama spargitur Stat. se širi, gre od ust do ust, kroži; z ACI: spargebatur insuper … Albinum insigne regis … usurpare T.; z neodvisnim govorom: „ergo nunc Dama sodalis … ?“ sparge subinde H. povej ob raznih priložnostih. γ) razbi(ja)ti, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti: spargas tua prodigus H., spargere tempus Sen. ph. δ) oddaljiti (oddaljevati), ločiti (ločevati): magnum ab Argis Alciden Val. Fl., sparsis consumptisque fratribus bello Iust. ε) (raz)trgati: sparsurae corpora pinūs O., sparsus silebo Sen. tr.
d) (opazke, opombe) natresti, vplesti (vpletati), vnesti (vnašati), doda(ja)ti: de hac parte adhuc spargetur omnibus locis Q., libris actorum spargere gaudes argumenta viri Iuv. — Od tod adj. pt. pf. sparsus 3

1. raztresen, razširjen, neurejen: Ven. idr., crines L. ali capilli O. razkuštrani, milites L., militiae genus Val. Fl., temere sparsa manus Q. iztegnjena, sprožena, homo sparsus triplici foro (= vagans per tria fora) Mart., sparsior racemus Plin.

2. pisan, barvit, raznobarven, živopisen, pisanomarogast, pisano prižast, pegast, lisast, barvan, (p)obarvan: Lamp. idr., os Ter. pegast obraz, anguis aureis maculis sparsus L. zlatopisana, tectum coloribus sparsum Sen. ph.

Opomba: Star. inf. pr. pass. spargier H.

spin^*2 [spin] prehodni glagol
presti, sukati (volno itd.); spremeniti (raztopino) v umetno svilo; obračati, vrteti (vrtavko); hitro obrniti okoli osi; stružiti; (na dolgo) pripovedovati
figurativno izmisliti si; loviti (ribe) z umetno vabo
sleng vreči (kandidata) na izpitu
aeronavtika vrteti (letalo) okoli podolžne osi
neprehodni glagol
presti; (hitro) se obračati, vrteti se; krožiti
pogovorno hitro iti, brzeti, drveti; postati omotičen; brizgniti (kri)
aeronavtika vrteti se okoli podolžne osi; ribariti z umetno vabo

spun gold zlate žice
spin glass steklena nit
spin yarn vrv iz predenih konopcev
to spin (along) drveti, brzeti (po)
to spin a coin vreči novec v zrak (pri žrebanju, stavi itd.)
my head spins vse se mi vrti
to spin plots izmisliti si načrte, spletke
to spin a yarn (a story) pripovedovati dolgo (neverjetno) zgodbo
to send s.o. spinning udariti koga, da se zavrti okrog svoje osi

spirt [spə:t]

1. samostalnik
curek, brizg (vode)
figurativno izbruh (jeze itd.), eksplozija

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
brizgniti, štrcniti; izbrizgati

sprizzare

A) v. intr. (pres. sprizzo) privreti; brizgniti

B) v. tr.

1. brizgniti, brizgati, škropiti

2. pren. izžarevati:
sprizzare salute da tutti i pori izžarevati zdravje

stropí -ésc vt. (po)škropiti, (o)brizgati, brizgniti, zmočiti

šȉbnuti -nēm
1. udariti s šibo
2. udariti: ledeni zrak šibnu ga kapima vode
3. brizgniti: mlazevi su šibnuli iz zemlje
4. ekspr. steči, naglo oditi: oni šibnu kud koji u proševinu
5. zažvižgati: nekoliko kuršuma šibnuše oko njega
6. šibnuti koga okom ostro pogledati koga

šíknuti šȋknēm brizgniti, štrcniti: šiknu krv iz rane; šiknula je iskra švignila je iskra

šȉnuti -nēm
I.
1. švrkniti: šinuti konja, koga prutom
2. ekspr. pičiti: šinila ga guja!
3. brizgniti: krv šinu iz rane
4. neprijateljski rafal je šinuo iznad moje glave sovražnikove krogle so zažvižgale nad mojo glavo
5. treščiti: žena omaške žinu jakim čovjekom o zelenu travu
6. šiniti, pogledači: katkad bi neopazice šinuo okom prema društvu
II. šinuti se vreči se: šinuti se na zemlju

ţâşní -ésc vi. brizgati, brizgniti, izvirati, privreti, izbruhniti

vȑcnuti -nēm
I.
1. brizgniti: suze mu vrcnuše na oči
2. švigniti: varnica vrcnu ispod kopita
3. migniti: vrcnuti repom
II. vrcnuti se
1. trzniti se: on se odjedanput vrcnu
2. vrniti se: vrcnuti se u sobu

vŕknuti vr̂knēm
1. prhniti: vrknuti kroz nos; konj vrknu na nozdrve
2. frkniti, prhniti, švigniti: ptica vrknu u vazduh
3. nepričakovano izginiti, frkniti
4. brizgniti: krv mu vrknu iz rane

well¹ [wel]

1. samostalnik
izvir, vrelec, studenec; vodnjak
figurativno začetek, praizvor; vrtina; jašek (v rudniku); globoka jama; tunel v snegu
arhitektura dušnik, prostor za dvigalo (lift), za stopnišče; ograjen prostor v sodni dvorani (za odvetnika); shramba za prtljago (v vozu, avtu); tintnik (v mizi)
železnica shramba za vodo
navtika shramba za ribe (na ladji); jašek za zaščito črpalke

well boring vrtanje (studencev itd.)
well-digger kopač studencev, vodnjakov
to sink a well (iz)vrtati vodnjak

2. neprehodni glagol
izvirati, vreti na dan, iztekati, brizgniti

to well out (ali forth) privreti ven
to well up dvigniti se, privreti kvišku
to well over preliti se, razliti se
prehodni glagol
pustiti izvirati ali teči

zampillare v. intr. (pres. zampillo) privreti; brizgniti, brizgati

zaštŕcati zàštr̄cām, zàštrcati -ām brizgniti

брызгать, брызгнуть brizgati, brizgniti; škropiti;
искры брызжут iskre se krešejo;
слёзы брызнули solze so se ulile