Franja

grievous [grí:vəs] pridevnik (grievously prislov)
boleč, beden, bridek, žalosten; mučen, nadležen

gr̂k gŕka gŕko, dol. gr̂kī -ā -ō
1. grenek: grki su tamo zalogaji hljeba
2. bridek: smrt je -a starcu kao i djetetu
3. grka djetelina, detelina ž bot. navadni mrzličnik, Menyanthes trifoliata

jämmerlich klavrn; Weinen: bridek

ljût ljúta ljúto, dol. ljûtī -ā -ō, komp. ljȕćī -ā -ē
1. hud, jezen: ljut na sina zbog nestašluka; ljut zbog neuspeha; ljut kao ris
2. jezljiv, togotljiv: -a maćeha
3. hud, nevaren: ljut neprijatelj; -a zmija; -i vuk
4. hud, težek: -a rana, pogreška
5. hud, jedek, oster: ljut duvan; -a rakija; -o jelo, sirće
6. hud, vroč: -a bitka
7. hud, velik: ljut siromah; -a pijanica
8. hud, navdušen: ljut ilirac, radikal, borac
9. oster, bridek: -a sablja; ljut nož, mač
10. hud, mrzel: -a zima; ljut mraz
11. -i pas hudi pes; -a rada bot. materine drobtinice, Anacyclus pyrethrum; -a smreka bot. feničanski brin, Juniperus phoenicea; -a trava bot. pisana šmarna detelja, Atropa belladonna

mordāx -ācis, adv. mordāciter (mordēre)

1. (u)grizljiv, popadljiv: canis Pl.; occ.
a) žgoč, bodeč: urtica O., arista mordacior hordeo Plin., mordacissima marga Plin.
b) (po okusu) oster, hud, pekoč, grenek: acetum Pers., fel O., sucus Plin.
c) jedek, razjeden, koroziven: pumex O., pulvis Plin.
d) režoč, bridek, oster: pinus mordaci ferro icta O. s sekiro, lima mordacius uti O. ostreje.

2. metaf.
a) (z besedami) (u)grizljiv, ujedljiv, zajedljiv, zbadljiv, zbadajoč, oster, piker: Sen. ph., Lact., carmen O., Cynicus H., mordacissimus homo Sen. rh., mordaciorem qui improbo dente appetit Ph., mordacissimae literrae (naspr. pacificae) Hier., ait animus ille mordaciter Macr.
b) razjedajoč, glodajoč, grizoč, pekleč: sollicitudines H., curae mordacissimae Aug.

poignant [pɔ́inənt] pridevnik (poignantly prislov)
oster; grenek, bridek, zajedljiv, rezek, jedek

triste žalosten, potrt; mračen, temen, temačen; bolesten, bridek

triste desenlace žalosten izid, fig smrt
está triste (on) je žalosten
es muy triste to je zelo žalostno
de ambiente triste žalostno razpoložen
ponerse triste žalosten ali otožen postati

жгучий skeleč, žgoč; boleč; bridek;
ж. вопрос pereče vprašanje;
ж. брюнет črnolasec

скорбный žalosten, bridek;
с. лист (zast.) bolezenski list;
скорбная песнь žalostinka

sub-amārus 3 (sub in amārus) nekoliko (precej) bridek, nekoliko (precej) grenek (grenak): res Ci.; adv. acc. sg. n.: subamarum adridens Amm.; subst. sub-amāra -ōrum, n nekoliko grenke reči (naspr. dulcia): Ci.

gren|ek [ê] (-ka, -ko) bitter (tudi figurativno)
grenek kot žolč gallig, gallenbitter
rahlo grenek (grenkljat) zartbitter
Bitter- (sol das Bittersalz)
agronomija in vrtnarstvo pri sadju: grenke pege die Bitterfäule, die Stippigkeit
figurativno grenak kruh bitteres Brot
učiti se na grenih izkušnjah Lehrgeld zahlen müssen
| ➞ → bridek, ➞ → piker

pokopališče samostalnik
1. (prostor za pokop) ▸ temető, sírkert Pokopališče sicer redno čistijo in urejajo, posebej pa ga ne nadzirajo. ▸ A temetőt ugyan rendszeresen tisztítják és rendezik, de nem látnak el benne külön felügyeletet.
Povezane iztočnice: judovsko pokopališče, židovsko pokopališče, vojaško pokopališče, žarno pokopališče

2. (odlagališče vozil) ▸ temetőMojster na svojem pokopališču starih avtomobilov ni našel rabljenega žarometa. ▸ A mester nem talált használt fényszórót az autótemetőben.Spotoma smo si ogledali še pokopališče letal, kamor so letalske družbe po upadu letalskega prometa spravile odvečna letala. ▸ Útközben meglátogattuk a repülőgép-temetőt is, ahová a légitársaságok a légiforgalom visszaesése után a feleslegessé vált gépeiket helyezték el.

3. (o odvečnosti ali zastarelosti) ▸ temető
Iz središča intelektualnih idej se je univerza spremenila v pokopališče idej. ▸ A szellemi eszmék központjából az egyetem az eszmék temetőjévé vált.
Avtomobilska industrija pozna kar nekaj modelov avtomobilov, ki so namesto bleščečega uspeha na trgu doživeli bridek konec na pokopališču zgodovine. ▸ Az autóipar számos olyan autómodellről tud, amelyek ahelyett, hogy fényes sikert arattak volna a piacon, szomorú véget értek a történelem temetőjében.
Oprostite, gospod predsednik, ampak vaša vlada je že od leta 92 naprej kot pokopališče ministrov. ▸ Elnézést, elnök úr, de az ön kormánya már '92 óta a miniszterek temetője.

sarkazem samostalnik
neštevno (raba zbadljivih pripomb) ▸ szarkazmus, gúnyDvignila je obrv in spregovorila z jedkim sarkazmom. ▸ Felvonta szemöldökét, és a hangjában maró gúny volt.
Zgodba romana je polna sarkazma, ironije in družbene kritike. ▸ A regény története szarkazmussal, iróniával és társadalomkritikával van teli.

sus-pendō -ere -pendī -pēnsum (sub in pendere)

1. narediti (storiti, povzročiti) da kaj visi, obesiti (obešati), vesiti; pt. pf. suspēnsus 3 obešen; pogosto = viseč: Cels., Sen. ph., Gell. idr., acinacem Cu., intereas suspensus O.; poseb. v kakem svetišču bogovom na čast obesiti (obešati) posvečen, zaobljubljen dar: arma patri suspendet capta Quirino V., ubi figere dona solebant Laurenti divo et votas suspendere vestes V., suspendere potenti vestimenta maris deo H.; refl.: alii se suspendēre Pl., nisi me suspendo, occìdi Pl., te suspendas cum ero Pl., suspendere se Ci.; s česa? (v sl. na kaj?, okoli česa?, s čim?) z abl.: curru suspendere capita V. obesiti tako, da visijo z voza = obesiti na voz, suspendere arcum umeris, tignis nidum, dona tholo V., rapiam suspensa sacris insignia fanis Tib., suspendere aliquid collo Plin., ranae suspensae pedibus (za noge) Plin., reste suspensus L. viseč ob vrvi, se laqueo suspendere Aug., se suspendit fenestrā (sc. da bi ven gledal) Amm.; pesn.: nec sua credulitas piscem suspenderat hamo O. in ribe ni bila obesila na trnek njena lahkovernost = in riba ni bila obvisela na trnku v svoji lahkovernosti, ni bila lahkoverno popadla trnka (zgrabila za trnek); z gr. acc.: pueri … laevo suspensi loculos tabulamque lacerto (= qui laevo lacerto sibi suspenderunt loculos tabulamque) H. ki jim z leve rame visijo škatlice in računska deščica; pesn. pren.: suspendit pictā vultum mentemque tabellā H. je uprl oči v (lepe) slike in jim posvetil svoje misli, se je zagledal v slike in se ob njih zamislil, naso suspendere adunco ignotos H. nos vihati nad prostaki = ošabno in prezirljivo gledati na preproste ljudi = excusso (tj. emuncto) populum suspendere naso Pr.; Balatro suspendens omnia naso H. vse zasmehujoč; scis … iustum gemina suspendere lance Pr. pretehtati; s praep. e(x): se de ficu Ci. ali se e ficu Q., columbam mālo ab alto, oscilla ex alta pinu, spicula ex umero V., nodum e collo Plin., funiculum de clavo Amm.; kje? (v sl. včasih tudi kam?) z loc.: caput obnubito, arbori infelici (loc., ne dat.!) reste suspendito Lex ap. Ci., i, caput obnube liberatoris urbis huius, arbore infelici suspende L.; s praep. in: suspendere in carnario Ca., in foribus suspendit aranea casses V., suspendi in oleastro Ci., suspensae in litore vestes Lucr., herba solstitialis … suspensa in collo Plin., in trutina suspendit Homerum Iuv., sacrilegos in furca suspendisse Dig., suspendere sub ramo Plin.

2. metaf.
a) kvišku spraviti (spravljati), dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), (z)višati, povišati (poviševati), vzvišati (vzviševati), narediti (delati) kaj visoko: turris tectum pressionibus suspendere ac tollere C., quibus (sc. tignis) suspenderent eam contignationem C., (sc. tellurem) tenui suspendere sulco V. v plitve brazde (z)orati, razri(va)ti, glebas Col. ali litora vomere Stat. (z)rahljati, vineam in summa terra Col. rahlo zasaditi (zasajati), nemora Sen. ph. na hišnih strehah zasaditi (zasajati), terram Ap. vzdigniti, castraque praeruptis suspendunt ardua saxis Sil. in postavijo tabor (se utaborijo) visoko na … , campus subeunte stagno suspensus Mel. močvirno; occ. podpreti (podpirati), podložiti (podlagati): muro suspenso furculis L., (sc. opus) ita aedificatum, ut suspendi non posset Ci. brez podpore trdno stati, dolia suspendere subiectis lapidibus Col., cum terra levis mediam virgultaque molem suspendant Lucan., insulam incredibili arte Sen. ph., tellus ligneis columnis suspenditur Plin., humilis casa fumoso suspensa tigillo Petr., tu Libycos Indis suspendis dentibus orbes Mart. ti podpiraš (podlagaš) svoje libijske mizne plošče s slonokoščenimi nogami.
b) spraviti (spravljati) kaj v viseče (zibajoče se, lebdeče) stanje, (za)zibati, narediti (storiti, povzročiti) da kaj visi ali lebdi, narediti (storiti, povzročiti), da kaj plava po zraku, narediti (storiti, povzročiti), da se kaj ziblje v zraku, ohraniti (ohranjati) v visečem (plavajočem, zibajočem se, lebdečem) stanju; v pass. po (v) zraku plavati, po zraku zibati se, v zraku viseti ali lebdeti, nalahko gibati se: Iunonem suspendit Olympo Val. Fl. Junoni je dal plavati po nebu, Junono je pritrdil na nebo, suspendere gressum Sen. ph. ali gradum P. Veg. rahlo (lahno, tiho) stopati, pes summis digitis suspenditur Q. se ziblje na prstih, suspenso gradu ire Ter. = suspenso pede evagari Ph. = suspensos gradus ferre O. = suspensos pedes ponere Sen. rh. = suspensa vestigia ferre Sil. ali levare Ps.-V. (Ciris) po prstih hoditi, vestigium suspensum Plin. iun. netrdno (omahljivo, majavo) stopanje, netrden (omahljiv, majav) korak, suspensis passibus Amm. z lahkimi koraki, rahlo, tiho stopajoč, primos suspensus in artus O. dvignivši se (vzpenši se) na konice prstov, suspendi lectus debet et moveri Cels., Seianus genu vultuque et manibus super Caesarem suspensus T. sklonivši (nagnivši) se, ali: sklonjen (nagnjen) nad cesarja; occ. kako poslopje obokati, (se)zidati v obok, (z)graditi v obok: primus balneola suspendit Ci. ap. Non. — Pren.
a) zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), prekiniti (prekinjati), ukiniti (ukinjati), preprečiti (preprečevati): fletum, lacrimas O., spiritum Q., dolore per intervalla suspenso Ps.-Q. (Decl.), quasi suspendendus sermo sit Q., fluctiones oculorum suspendere Plin., psyllion … epiphoras suspendit Plin., canon Aegypti, qui suspensus fuerat Vop. dovoz žita, ki je bil zavrt (preprečen), quae (sc. causae morbi) suspendi possunt P. Veg., apparatum saporis arte quadam suspendere Amm.
b) pustiti ali držati koga v negotovosti (dvomu, napetosti), pustiti (puščati) kaj neodločeno (nedognano, nedokončano): medio responso (z dvoumnim odgovorom) rem suspenderunt L., suspenditque animos ficta gravitate rogantes O., animos exspectatione suspenderat Cu., suspendere aliquem exspectatione Plin. iun., senatum Suet., fratris exemplum mentem eius anxiam suspendebat Amm. — Od tod adj. pt. pf. suspēnsus 3

I.

1. dvignjen, vzdignjen, privzdignjen, vzvišen, visok: Roma cenaculis suspensa Ci. visoko v nadstropja zidani Rim, ubi … vasto Cori cum murmure fluctus suspensum in terras portat mare Sil., aura suspensa levisque Lucr. visoka (po drugih: rahla, mirna), saxis suspensam hanc aspice rupem V. ležečo visoko na skalovju, suspensis auribus Pr. z vzdignjenimi = nastavljenimi ušesi, radix suspensa pariter et mersa Plin. iun.

2. viseč, (v vodi, po zraku) plavajoč, (v zraku, v vodi) lebdeč (vozeč se, zibajoč se), leteč, vešajoč se nad čim, nalahko gibajoč se: aquila suspensis demissa leniter alis L. spustivši (spuščajoč) se … na plavajočih perutih (kreljutih), suspensa gravīs aulaea ruinas … fecere H., equi … qui „per undas currūs suspensos rapuisse“ dicuntur Ci., (sc. Camilla) mare per medium fluctu suspensa tumenti ferret iter V., suspensum inter nubila corpus Sil., inde ferebant nubila suspenso celerem temerasse volatu Persea Stat., dentibus suspensis Lucr. blago (ne močno, ne ostro) grizoč, molis suspensis Col., suspensa mola olivam frangito Col., suspensum et nutans machinamentum Amm., suspensa cohors, agmina Cl. leteča, hiteča.

3. zrahljan, rahel: terra Col., suspensissimum pastinatum Col. —

II. metaf.

1. viseč na čem, odvisen od česa, stoječ na čem, temelječ na čem: nec suspensa (sc. omnia) aliorum aut bono casu aut contrario pendēre ex alterius eventis … coguntur Ci., non aliunde pendēre nec extrinsecus aut bene aut male vivendi rationes suspensas habere Ci. ne čislati, da sta blagor in gorje življenja odvisna od zunanjih reči (zunanjih dejavnikov), dubii suspensaeque ex fortuna spei L., animi ex tam levibus momentis fortunae suspensi L., numquam credideris felicem quemquam ex felicitate suspensum Sen. ph.

2. negotov, v negotovosti bivajoč, neodločen, omahujoč, dvomeč, ne zagotovo vedoč, težko (željno) pričakujoč, poln pričakovanja, napet: suspensus incertusque vultus Ci. neodločnost in negotovost kažoč, cum servitiorum animos propter bellum suspensos videret Ci., animus suspensus curis maioribus Ci., suspensior animus Auct. b. Afr., suspensa mens V., nolo suspensam et incertam plebem Romanam obscura spe et caeca exspectatione pendēre Ci., suspensa exspectatio Ci., Cu., illa (sc. turba) exspectatione suspensa Cu., suspensumque exspectatione … rogat Cu., exspectationem hominum … suspensam tenere Plancus in Ci. ep. v negotovosti puščati, ne diutius oratione mea suspensa exspectatio vestra teneatur Ci., suspensum me tenes Ci. ep., suspensum incertumque aliquem dimittere Plin. iun., erecti suspensique in minime gratum spectaculum animos intendunt L. z napeto pozornostjo, napeto, rebus suspensis L. ob negotovosti političnih razmer, v nevarnem položaju, suspensa oratio Q., Tiberio … suspensa semper et obscura verba (sc. erant) T., in suspenso relinquere Plin. iun. v negotovosti (neodločeno, nedognano) pustiti (puščati), in suspenso sit Dig. bodi (ostani) neodločeno; z loc.: tot populos inter spem metumque suspensos animi habetis L. v duhu omahujočih med upom in strahom, suspensus animi mecum ipse cogitationes … agitabam Ap.; z gen.: exspectatio te spei suspensum fatigabit Gell.; z odvisnim vprašanjem: perterriti oppidani, cum, quid ageretur in locis reliquis, essent suspensi Hirt. ker niso zagotovo vedeli. — Adv. v komp. suspēnsius bolj dvomeče, bolj neodločno: Aug.

3. tesnoben, plašen, boječ, zaskrbljen, nemiren, vznemirjen, vznemirljiv: cura Ci. poet. tesnobna, vznemirljiva, timor O., metuque mutuo suspensa erant omnia L., ne suspensi … capesserent proelium Cu. razvneti, razburjeni, meque ad tua limina … multo suspensum numine ducit V. drhtečega od silne groze božje, suspensa nox Plin. iun., manu suspensā laudare Plin. iun. zadržano, udržljivo, previdno, oprezno, suspensus pro homine amicissimo Plin. iun. v skrbeh, Vespasiani nomen suspensi … circumibant T. v zadregi; est suspensum et anxium (z inf.) tesnoben in bridek položaj je, človeka navdaja s tesnobo in strahom.

4. dela oproščen, praznujoč: familia Amm.

ἀλγεινός 3 ep. ἀλεγεινός 3 [comp. ἀλγεινότερος in poet. ἀλγίων, sup. ἀλγεινότατος in ἄλγιστος] 1. razbolel, boleč, skeleč, hud, mučen, bridek (νόσος), nadležen ἄλγιστ' ἐξανέχομαι = aegerrime fero. 2. trpeč, bolan. – adv. ἀλγεινῶς φέρω žal mi je.

δρῑμύς [Et. najbrž lat. tristis iz drīstis] 1. presunljiv, režoč, bodeč, skeleč, oster, rezek, trpek, bridek βέλος. 2. silen, strasten, hud, strog μάχη, χόλος, μένος. 3. bistroumen, prebrisan.

δυσ-δάκρῡτος 2 poet. žalosten, bridek δάκρυα.

δυσ-ηλεγής 2 (ἄλγος) ep. boleč, bridek, prežalosten.

δυσ-ηχής 2 (ἠχέω) ep. grozno hrumeč πόλεμος; prežalosten, bridek, θάνατος smrt v boju.

ἰήιος 2 poet. 1. bridek, žalen, žalosten. 2. Apolonov pridevek: pomočnik v sili (ἰάομαι).