Franja

bord [bɔr] masculin rob, kraj; krajevec (klobuka); breg, obala; obšiv; ladijski bok; ladja

à bord na ladji
au bord de na robu, poleg
au bord de la mer ob morju
bord à bord tesno eden poleg drugega
à pleins bords v obilici
journal masculin de bord ladijski dnevnik
aller, rester à bord iti na ladjo, ostati na ladji
avoir un mot sur le bord des lèvres imeti besedo na koncu jezika
être au, sur le bord de nameravati
être au bord des larmes biti blizu solz
être au bord de la tombe biti z eno nogo v grobu
être du bord (de quelqu'un) pripadati isti stranki, biti istega naziranja (kot nekdo drugi)
jeter par-dessus bord pometati v morje
mettre un bord à une jupe obrobiti krilo
quitter le bord zapustiti ladjo
virer de bord smer, mnenje spremeniti

borde moški spol rob; breg, obala; ladijski krov

a borde de na tem, da ...; nameravajoč

brežína ž
1. obala, brijeg, breg: morje bije ob -e
2. padina: pognal se je po -i; kmetija leži v -i

brȉjeg m, mest. na brijègu, mn. brȅgovi (ijek.), brȇg m, mest. na brégu, mn. brȅgovi (ek.)
1. breg, hrib: Rzavski bregovi
2. obrežje: brijeg rijeke Morave
3. gora: ledeni brijeg
4. visok val: vodeni bregovi lomljahu se o hridi
5. udarila kola u brijeg prišlo je do nesreče; kao od -a odvaljen silno močan

brink [briŋk] samostalnik
rob, breg

on the brink of death (ali grave) z eno nogo v grobu
to stand shivering in the brink biti v zadregi, neodločen
on the brink of ruin na robu propada
to be on the brink of doing pravkar nameravati kaj storiti
to hover on the brink biti neodločen, mečkati; obotavljati se

clivo m knjižno griček; breg

coast¹ [koust] samostalnik
obala; breg, obrežje
ameriško zasneženo pobočje
ameriško sankanje; spust z ugašenim motorjem ali brez pedalov

navtika to hug the coast pluti tik ob obali
the coast is clear zrak je čist, ni nevarnosti
foul coast nevarna obala
coast assault tactics pristajalni (izkrcevalni) manevri

costa ženski spol (morska) obala, breg; (čevljarska) gladilka

Costa Azul Sinja obala
costa brava strma obala
la Costa Brava skalnata katalonska obala
la Costa del Marfil Slonokoščena obala
costa a costa vzdolž obale
dar a la costa nasesti

costana ženski spol strma ulica; strmina, breg

costanera ženski spol strmina, breg; čer

costera ženski spol strmina, breg, pobočje; obala; čas lova na losose (ribe)

costiēra f

1. obala, obrežje; priobalno področje

2. breg

3. (caldina) gredica

côte [kot] féminin

1. rebro

2. pobočje, reber, breg, klanec

3. obala, obrežje

côte à côte drug poleg drugega, vštric
à mi-côte sredi pobočja
batterie féminin de côte obalna (topniška) baterija
fracture féminin des côtes zlom reber
velours masculin à côtes rebrasti žamet
côte de bœuf remstek, na hitro opečen goveji ledveni zrezek
côte escarpée strma obala
côte de porc, de veau svinjski, telečji kotlet
s'arrêter en haut de la, dans la côte ustaviti se na vrhu klanca, na klancu, na strmini
avoir les côtes en long (figuré) lenariti, biti lenuh
il a eu deux côtes cassées dve rebri si je zlomil
être à la côte (figuré) biti suh, brez denarja, v stiski
caresser, mesurer, rompre, tricoter les côtes à quelqu'un (familier) koga (pre)mlatiti, (pre)tepsti
serrer les côtes à quelqu'un trdo pritiskati na koga
se tenir les côtes zvijati se od smeha
on lui voit les côtes, on lui compterait les côtes zelo mršav je

cuesta ženski spol breg, reber, pobočje; pot navzdol, sestop

cuesta abajo nizdol
cuesta arriba navkreber; s težavo
llevar a cuestas na hrbtu nositi
no puedo con ello a cuestas to je preveč, to je pretežko zame

deal -uri n

1. grič, hrib

2. breg, klanec

déclination [-sjɔ̃] féminin odklon; vieilli pobočje, strmina, breg

dēclīvis -e (dē in clīvus)

1. navzdol obrnjen, nagnjen, polóžen, strm: Lucan., Plin., Prud., collis ab summo aequaliter ad flumen Sabim C., d. et praeceps locus, iniquo loco et leniter declivi C., d. latitudo S., ripa O., Aesulae declive arvum H.; pesn.: flumina declivia O. navzdol tekoče, iter declive senectae O.; adv. komp. dēclīvius: Cass.; subst. dēclīve -is, n breg, pobočje, nagnjen svet, strmina, reber: per declive se recipere C., per declive … feruntur O., ex semita proclivi ruit in declive L., declivia et devexa C. strmi in navzdol nagnjeni kraji.

2. pren.
a) (časovno) h koncu se nagibajoč: mulier aetate declivis Plin. iun. priletna (z eno nogo že v grobu), sol iam occasui declivis est Min. se že nagiba k zatonu, considera, quod dies ad occasum declivior sit Vulg. da se bolj k večeru nagiba.
b) ki se duševno nagiba k čemu: animae … ad peccatorum genera universa declives Arn.

dēiectus -ūs, m (dēicere)

1. metanje navzdol, padanje, padec: angustias … saeptas deiectu arborum … invenere L., d. aquae Sen. ph., d. gravis (fluminis) O. slap, deiectūs fluminum Sen. ph.; pren.: in ira d. animorum est Sen. ph. zaletavost, prenagljenost.

2. met.
a) ogrinjalo: velatum geminae deiectu lyncis Stat.
b) breg, reber: d. collis, is collis … ex utraque parte lateris deiectūs habebat C., in deiectu positi Plin.; d. gemmae Plin. ostri rob.
c) znižanje glasu = ϑέσις Fulg.

dēvexitās -ātis, f (dēvexus)

1. strmost: Plin., Plin. iun.

2. met. strmina, breg: Amm.

dēvexus 3 (dēvehere)

1.
a) (krajevno) navzdol idoč (tekoč, pomikajoč se), navzdol nagnjen, strm: amnis devexus ab Indis V., d. pondus V. naprej viseča, Orion d. H. proti zatonu pomikajoč se, devexo propior fit vesper Olympo O. ker se nebo nagiba navzdol, dies devexior Cl. bolj proti večeru nagnjen.
b) pren. (o času): aetas iam a diuturnis laboribus devexa ad otium Ci. ep. nagibajoča se, aetas devexa iam Sen. ph. že navzdol idoča.

2. occ. (o krajih) nagnjen, nagibajoč se, brežen, strm, položen: Ps.-Q., M., lucus d. in novam viam Ci. navzdol razprostirajoč se, mundus Libyae devexus ad austros V. na jug proti Libiji nagnjen, margo, arva O., ager Col.; subst. dēvexum -ī, n strmina, breg: aqua in devexo fluit Sen. ph.; v pl.: declivia et devexa C. (gl. dēclīvis); pren.: per devexum ire Sen. ph. (o čednostih) pot navzdol ubrati.