Franja

drȍnjast -a -o, drȍnjav -a -o
1. razcapan, strgan
2. ubog, boren, klavrn

dupondiārius (dipondiārius) 3 (dupondius, dipondius)

1. dupondijske (dipondijske) velikosti: orbiculus Col. velik kakor en dipondij = velik kakor dva asa; subst. dupondiārius -iī, m (sc. nummus) = dupondius -iī, m dupondij, dva asa: Plin.

2. pren. majhne vrednosti, beraški, boren: dominus, homo Petr.

dürftig boren; figurativ nezadosten, boren

escaso skop, pičel, redek; skopuški; boren

escaso de bienes reven
escaso de comida y bebida zmeren v jedači in pijači
escasa demanda pičlo povpraševanje
escaso de luces duševno omejen
escaso de palabras redkobeseden
escaso en población redko naseljen
tres días escasos komaj tri dni

exigu, ë [ɛgzigü] adjectif zelo majhen, majcen, neznaten; malenkosten, pičel, boren, reven, omejen

appartement masculin exigu majhno, tesno stanovanje
ressources féminin pluriel exiguës nezadostna sredstva

exiguo neznaten, pičel, boren

exīlis -e, adv. exīliter (iz *exagslis, *exigslis: exigere)

I.

1. (po obsegu) majhen: Padus Mel., exilior (Nilus) Plin. iun., exiles moduli Front.

2. (po dolgosti) kratek: via O.

3. (po kakovosti) medel, tenek, šibak, suh, mršav, slab: quod mancus, miser est, exilis Luc. fr., exile bovis cor Ci., aliae pecudis iecur … plenum est, aliae … exile Ci., homo exilis cruribus V., exile femur H., artus, membra, digiti O., ramus Suet., equus Front.

4. (po številu) majhen, maloštevilen: legiones Ci. ep.

5. (po količini) malo česa: aqua Amm.

— II. pren.

1. boren, reven, siromašen, neznaten, nevažen: domus H., domus exilis Plutonia H., solum Ci., ali ager Col. pusta, nerodna zemlja, emptos plausus exīlis excitare Ci., exilis hereditas Plin. iun., argumenta Gell., o osebi: Plin. iun.

2. (o govoru, spisu, govorniku) medel, brez jedra, suhoparen: oratio, genus sermonis, liber Ci., exiles res N., annales exiliter scripti Ci., exiliter disputare de … Ci., oratores pro pressis exiles Q.; toda: dicam … exilius de posteriore Varr.; subst. neutr. pl.: et tumida et exilia Q.

3. slab(oten), medel = medlo svetleč, medlo sveteč (se): vox Q. tenek, arcūs (mavrice) meridie exiles Plin., sidera Plin. iun.

4. z gen. = prost česa, brez česa: omnium me exilem … fecit aegritudinum Pl.

falto pomanjkljiv; ne polnoštevilen; skop, pičel, boren

falto de a. oropan česa, brez česa
falto de juicio bedast, prismojen
falto de medios brez sredstev

famēlicus 3 (famēs) lačen, izstradan, sestradan: hominum natio Pl., canes Ph., senex Sen. rh., ales Plin., iumenta Iuv.; metaf.: boren, siromašen, reven, pičel, pust: convivium Ap., eremus Aug.; subst. famēlicus -ī, m stradač, lačnež, stradajoči: Pl., Ter., Aug.

fichu, e [fišö] adjectif slab, reven, boren; slabo narejen, grd, smešen; uničen, izgubljen, propadel, fuč; presneto velik, pomemben

bien fichu dobro narejen
nez masculin fichu smešen nos
un fichu caractère grd, odvraten značaj
mal fichu slabo narejen; ne čisto v redu, ne čisto zdrav
fichu comme quatre sous slabo oblečen
quel fichu temps! kakšno grdo, neprijetno vreme!
santé féminin fichue uničeno zdravje
il est bien malade, il est fichu zelo je bolan, konec je z njim
il y a une fichue différence je presneto velika, pomembna razlika
être fichu de biti sposoben za
il n'est pas fichu de gagner sa vie ni sposoben, da si služi svoj kruh
se sentir un peu mal fichu ne se čisto dobro počutiti

frīvolus 3 (friāre z vrinjeno Ƒ)

1. zdrobljiv, boren, slab, brez vrednosti, neznaten: „frivola sunt proprie vasa fictilia quassa“ P. F.; sicer le subst. frīvolum -ī, n borna stvarca, malenkost Suet.; v pl. = borno pohištvo, borno (pičlo) imetje ali gospodarstvo: Sen. rh., Sen. Ph., Iuv., Ulp. (Dig.)

2. metaf. nepomemben, neslan, pust, ničev, prazen, bedast: sermo Corn., vanus animus aurā captus frivolā Ph., opus Plin., iocus Plin., frivolum dictu Plin., fr. iactatio Sen. rh., iactantia Q., fr. auspicium Suet., frivolo amentique similis Suet., res taetras et inanes et frivolas Gell.; subst. frīvola -ōrum, n prazne besede, prazni očitki: levibus aut frivolis reum incessere Q.

gracilis -e adv. graciliter,

1. tanek, vitek, slok, ozek, (v slabem pomenu) suh, suhoten, medel, šibek, mršav: virgo TER., puer H., gracili sic tamque pusillo H., equi hominesque L., corpus CELS., hibiscus V., capellae, cacumen cupressi O., arbores PLIN., via MART., rima AP., glans ... gracilior PLIN., crura gracillima SUET.; occ. tanek = droben, nežen: comae, catenae, stamen, umbra O., vinculum auri PETR., vox IUST., vasculum graciliter fistulatum AP.

2. metaf.
a) pust, nerodoviten, slab, boren, pičel: clivi COL., ager PLIN., vindemiae PLIN. IUN., Lar AP., solum gracilius PLIN.
b) (o govoru in govorniku) preprost, ne (pretirano) olepšan, nenakičen: GELL., gracili modulante Thalia PS.-V. (Cul.), materiae gracili sufficit ingenium O., praefationes gr. PLIN. IUN., orator gr. Q., quis dubitat alia ornatius, alia gracilius esse dicenda? Q. – Predklas. soobl.: gracila (f. sg.): LUC. AP. NON., ut (virgines) gracilae sient TER.

iēiūnus (pri Pl. večinoma iāiūnus) 3, adv. -ē (prim. lat. iēiēntāre, iēntāre, iāntāre, iēntāculum, iāntāculum)

I.

1. tešč, trezen, s praznim želodcem: biduum ita ieiunus fui, ut ne aquam quidem gustarim Ci. ep., ieiuna fessaque corpora torpebant L., ōs Plin., saliva Plin., slina na tešče; pesn. enalaga: lupus … , ieiunis dentibus acer H., Cerberus … ieiuno terreat ossa sono Pr.

2. meton.
a) lačen: canes Ci., misera ac ieiuna plebecula Ci. ep., Fames O.
b) žejen: sic expletur ieiuna cupido Lucr. žeja, vilem ieiunae saepe negavit aquam Pr. —

II. metaf.

1. prazen, brez česa: corpora … suco ieiuna feruntur Lucr., ieiun. intestinum Cels. lačno črevo.

2. pust, nerodoviten, neploden: ager Ci., ieiuna glarea ruris V., omnis humus inferiorem partem ieiuniorem habet Col., quid ieiunius (sc. hoc saxo)? Sen. ph.

3. prikrajšan za kaj, lačen česa, hrepeneč po čem: ieiunae huius orationis aures Ci. neseznanjena —, nezadovoljena s … , imperii divitiarumque avidi ieiunique Iust.

4. malo česa: ieiūnā sanie infuscatur arena V.

5.
a) malo pomemben, malenkosten, neznaten, (u)boren, beden, klavrn, maloumen: calumnia Ci., si non ieiunum hoc nescio quid, quod ego gessi, … videbitur Ci. ep., illud vero pusilli animi et ipsā malevolentiā ieiuni atque inanis Ci. ep., nihil in me non modo perfidiosum … et fallax in amicitia, sed ne humile quidem aut ieiunum debes agnoscere Ci. ep., ieiuna ars Q.
b) kot ret. t. t. trezen = suh, suhoparen, jalov, brez jedra, dolgočasen, pust: oratio, concertatio verborum, res Ci., cognitio Ci. nekoristno, brez koristi, si quis erit, qui … aut Antonium ieiuniorem aut Crassum pleniorem fuisse putet Ci., ieiuna eloquentia Q., ieiune et exiliter disputavisse Ci., haec dicuntur fortasse ieiunius Ci., ieiune et infirme dicere Plin. iun., ieiune laudare Gell.

in-ops -opis (ab ope inops, qui eius indiget Varr.)

1. nemočen, brez moči, o(b)nemogel, slab: leges salubriores sunt inopi quam potenti L., nihil cum potentiore iuris humani relinquitur inopi L., inopem vallare armis Val. Fl., inopes — potentes S. fr.; inops z inf.: Pr.

2. ki si ne znati pomagati ali svetovati, brez pomoči, brez sveta: solus, inops, exspes … O., trahens inopem senectam O., i. turba V., inops animi (loc.) V., inopes relicti a duce Ci., ad eos inops supplexque venit Ci., solari inopem V.

3. nepremožen, neimovit, reven, ubog, boren, siromašen (naspr. copiosus, dives, locuples, opulentus): Mart., Macr., inopem me copia fecit O., vendit inops O. zaradi uboštva, inops inter magnas opes H., ad alienam opem inops L., inops alienas opes expecto S., inopem iter ingredi L. brez denarja, inops atque egens Suet., i. victus, inferiae, domus O., aerarium i. et exhaustum Ci. revna in izpraznjena; subst.: regis mensa non differebat a cuiusvis inopis (reveža) atque privati N.; enalaga: cupido semper inops H. ki vedno trpi pomanjkanje, nikdar potešena, vedno lakomna, inopis animi esse H., vita Ci., Vell., ars Iuv., amor Lucr., inopes irae Val. Fl.; pren. reven = prazen, puhel (naspr. locuples, abundans, copiosus): lingua quae dicitur esse inops Ci., oratio Ci., disciplina, causa Ci.

4. metaf. reven s čim, potreben česa, neimajoč česa, brez česa: Sil.; z objektnim gen.: inops pecuniae L. (naspr. praedives), messium L. reven z žitom (o nekem otoku), somni cibique O. brez spanca in teka, mentis O., T. brez pameti, consilii L., O., Suet., amicorum, verborum Ci., copiarum Vell. reven z živežem, rerum H. brez jedra (o verzih), paterni ruris et fundi H. (zaradi razdelitve zemljišč), humanitatis Ci., pacis O., animi, omnium rerum V., agitandi i. S. brez stvari, potrebnih za preživetje, ki nima ob čem (od česa) živeti, aeris Iuv., astūs, criminum, fortunae T., aequi, rationis, regnorum Stat.; nam. gen. pri Ci. tudi abl. z ab ali sam abl.: inops ab amicis, i. verbis.

Opomba: Abl. sg. -ī (subst. -e), neutr. pl. -ia, gen. pl. -um.

karg skop, pičel, boren; Boden: nerodoviten; Landschaft: pust, gol; mit etwas karg sein skopariti z

kärglich beden, boren

klaterig boren, reven

limitado omejen; pičel, boren

limitado de alcances, limitado de talento duševno omejen, malo nadarjen
compañía limitada družba z omejeno zavezo
medios limitados pičla sredstva

lintriculus (luntriculus) -ī, m (demin. linter, lunter) čolnič(ek), boren čoln: Ci. ep.

mager suh, mršav; Fleisch: pust, nemasten; Milch: posnet; Ergebnis, Kost, Einkünfte usw.: pičel, boren; Boden: slab, neploden; Mischung: redek; Letter: Typographie svetel; Ergebnis: skromen, mršav; mager werden shujšati; mager geworden shujšan