Franja

combatant [kɔ́mbətənt]

1. samostalnik
bojevnik, -nica, borec, borka

non-combatant neborec

2. pridevnik
ki se bori, aktiven (častnik); borben; borilski

combatiente, combatidor moški spol borec, bojevnik, vojni udeleženec

combattant, e [kɔ̃batɑ̃, t] adjectif bojen, bojujoč se; masculin bojevnik, borec; figuré prepirljivec

anciens combattants bivši bojevniki, borci
troupes féminin pluriel combattantes bojujoče se čete

combattēnte m, f

1. bojevnik, bojevnica; borec, borka:
ex combattente bivši borec, veteran
associazione combattenti združenje borcev

2. zool. togotnik (Philomachus pugnax)

contestant [kəntéstənt] samostalnik
borec, -rka, bojevnik, -nica, tekmovalec, -lka, tekmec, -mica; prepirljivec, -vka

fighter [fáitə] samostalnik
borec, borka; pretepač; boksar

fighter (plane) lovsko letalo

fighting-man [fáitiŋmən] samostalnik
borec; vojak

gladiateur [-djatœr] masculin, histoire gladiator, borilec, borec

impūgnātor -ōris, m (impugnāre) bor(il)ec zoper, napadalec, krivični nasprotnik: Ambr., Cass.

jouteur [žutœr] masculin borec, nasprotnik

un rude, habile jouteur močan, spreten nasprotnik

Kämpfer¹, der, (-s, -) bojevnik, borec; borilec, vojščak; Kämpfer, pl , Sport nasprotnika; Kämpfer und Waffen, pl , Heerwesen, Militär živa sila in tehnika

Kombattant, der, (-en, -en) Recht kombatant; borec, udeleženec bojev

lottatore m (f -trice) borec, borka; borilec, borilka

luchador moški spol rokoborec, borilec; borec; siromak

luctātor -ōris, m (luctārī) rokoborec, borec: Pl., O., Sen. ph., Q., Suet., Gell.

lūdius -iī, m (lūdus glediška igra)

1. = lūdiō: Pl., Tert. Arn., Prud., ipse ille maxime ludius, non solum spectator, sed actor Ci., si ludius constitit Ci. (to je veljalo za razžalitev svetih iger, ki so jih morali potem obnoviti), quia ister Tusco verbo ludius vocabatur, nomen histrionibus inditum L.

2. gladiator, bor(il)ec: comitata est Eppia ludium Iuv. (po drugih ludum). — Kot nom. propr. Lūdius -iī, m Lúdij, ime dveh slikarjev: Plin.

luptătór -oáre (-óri, -oáre) m/f

1. borec (-rka), bojevnik (-nica)

2. sport. rokoborec

lutteur, euse [-tœr, öz] masculin, féminin borilec, rokoborec, borec

mīles -itis, m (etim. nedognana beseda, morda sor. z gr. ὅ-μιλος, ajol. ὄμιλλος kup, tolpa, zbor, ὁ-μιλία, občevanje, ὁμιλέω občujem, prim. tudi skr. mēla- shod, občevanje)

1. vojak, bojevnik, borec: Ca. ap. Gell., Pl., Ter., Varr., H., Sen. ph., T., Icti. idr., vetus (naspr. tiro) L., milites veterani C., miles novus O. ali milites novi S., L. na novo izbrani (nabrani), milites veteres S., legionarii C., gregarii Ci., voluntarii L., auxiliarii (naspr. legionarii) L., miles mercennarius L., milites mercennarii N., milites Romani, Sullani, Iugurthini S., Persei O., tribuni militum C., Ci.

2. occ.
a) navaden vojak, prostak (= miles gregarius, naspr. častnik): vos adpello, centuriones, vosque, milites Ci., haec velut contionanti Minucio circumfundebatur tribunorum equitumque Romanorum multitudo, et ad aures quoque militum dicta ferocia evolvebantur L.
b) častnik: Pl., Ter.
c) „vojaki“, za časa cesarjev dvorni uradniki (upravniki), ki so nosili orožje in spadali k vojski: pozni Icti.

3. pešec, pešak, vojak pehotne enote, legijski vojak: cum in his angustiis res esset atque omnes viae ab Afranianis militibus equitibusque obsiderentur nec pontes perfici possent imperat militibus Caesar, ut … C., milites equitesque misit C., decem milia militum et mille equites L.

4. kolekt. vojaštvo, vojska, vojaki: late loca milite complent V., milite atque equite nisi Romano non uti populum Romanum L. pehote in konjeništva.

5. pesn. metaf.
a) vojak = kamen na šahovnici, kmet: discolor ut recto grassetur limite miles, cum medius gemino calculus hoste perit O.
b) fem.: rudis ad partūs et nova miles eram O. novinka, miles erat Phoebes (sc. nympha) O. spremljevalka.

militant [mílitənt]

1. pridevnik (militantly prislov)
borben, napadalen, bojevit, vojskujoč

2. samostalnik
bojevnik, borec