Franja

Zadetki iskanja

  • gláva cabeza f ; (pisma) encabezamiento m ; (kovanca) cara f ; anverso m

    od glave do nog de pies a cabeza
    bistra glava mente f lúcida; testa f
    kronane glave testas f pl coronadas
    s povešeno glavo cabizbajo
    glava me boli me duele la cabeza; tengo dolor de cabeza
    biti bistre glave tener (una buena) cabeza
    to mi gre po glavi esto me tiene muy preocupado
    to mi ne gre v glavo no me entra (en la cabeza)
    to mi ne gre iz glave no se me quita de la cabeza
    iti, stopiti v glavo subirse a la cabeza
    stopiti komu v glavo (vino, uspeh) subírsele a alg a la cabeza
    izgubiti glavo perder la cabeza
    z glavo jamčiti responder con el cuello
    izbiti si iz glave kaj quitarse a/c de la cabeza
    (o)prati komu glavo (fig) dar a alg un fregado
    pastí na glavo caer de cabeza
    si na glavo padel? ¿estás tocado de la cabeza?
    nisem na glavo padel (fam) no tengo pelo de tonto
    kaj mu je padlo v glavo? ¿qué se le ha metido en la cabeza?
    pognati si kroglo v glavo pegarse un tiro en la cabeza
    postaviti vse na glavo revolverlo todo, fam ponerlo todo patas arriba
    prijeti se za glavo (fig) llevarse las manos a la cabeza
    razbijati (béliti si) glavo romperse (ali quebrarse) la cabeza
    razpisati nagrado na glavo kake osebe poner precio a la cabeza de alg
    riniti z glavo skozi zid dar con la cabeza contra la pared
    stavim glavo, da ... apuesto la cabeza a que...
    šiniti v glavo cruzar por la mente
    vbiti si kaj v glavo meterse a/c en la cabeza
    ne vem, kje se me glava drži no sé dónde tengo la cabeza (ali dónde volver la cabeza)
    vse se mi vrtí v glavi todo me da vueltas en la cabeza
    zrasti komu čez glavo desbordar (ali superar) a alg
    stvar mu je zrasla čez glavo la empresa es superior a sus fuerzas
    kdor nima v glavi, mora imeti v petáh (nogah) cuando no se tiene cabeza, hay que tener pies
    kolikor glav, toliko mnenj tantas cabezas, tantos pareceres
  • gŕlo anatomija throat; (steklenice) neck; gorge, gullet

    vnetje gŕla tonsillitis, quinsy
    kronično vnetje gŕla arhaično clergyman's throat
    gŕlo me boli I have a sore throat
    imeti suho gŕlo (figurativno) to have a cobweb in one's throat
    ozko gŕlo (figurativno, pogovorno) bottleneck
    kričati, vpiti na vse gŕlo to shout (knjižno to cry, to cry out) at the top of one's voice, pogovorno to cry blue murder
    nastaviti komu nož na gŕlo to put a knife to someone' throat
    pognati po gŕlu (izpiti) to knock it back
    glas mi je zastal v gŕlu I had a lump in my throat
    besede so mi obtičale v gŕlu the words stuck in my throat
    peti na vse gŕlo to sing at the top of one's voice
    prerezati gŕlo komu to cut someone's throat
    na vse gŕlo se smejati to roar with laughter
    sit sem tega do gŕla I am sick and tired of that, I am bored to death (ali to tears) with that, I'm fed up to the back teeth with that, ZDA pogovorno it's coming out of my ears, it bores the pants off me
    do gŕla sem vsega sit I've had a bellyful, žargon I'm absolutely cheesed off
  • gŕlo gorge ženski spol , gosier moški spol, familiarno sifflet moški spol , kiki moški spol ; (steklenice, posode) goulot moški spol , col moški spol

    grlo me boli j'ai mal à la gorge
    imeti suho grlo avoir la gorge sèche (ali le gosier sec)
    poplakniti grlo s'humecter le gosier, familiarno se rincer la dalle
    nastaviti komu nož na grlo mettre (ali tenir) le couteau sous (ali sur) la gorge de quelqu'un
    sit sem tega do grla j'en ai par-dessus la tête, j'en ai assez
    peti, vpiti na vse grlo chanter, crier à pleine gorge (ali à plein gosier, à tue-tête)
    smejati se na vse grlo rire à gorge déployée (ali aux éclats)
  • gŕlo garganta f

    na vse grlo a voz en cuello
    grlo me boli me duele la garganta
    imeti suho grlo (fam) tener seco el gaznate
    nastaviti komu nož na grlo poner a alg el puñal al cuello
    sit sem tega do grla estoy cansado de eso; estoy hasta los topes de eso
    vpiti na vse grlo gritar a voz en cuello
  • hŕbet (-bta) m

    1. schiena, dorso; (živalski) groppa:
    upogniti, zravnati hrbet curvare, raddrizzare la schiena
    hrbet ga boli ha mal di schiena
    raven, sključen, širok hrbet schiena dritta, curva, larga
    telečji hrbet schiena di vitello
    plavati na hrbtu nuotare sul dorso

    2. (zgornji del predmeta, stvari) dorso; verso, retro; ekst. spalle:
    hrbet roke il dorso della mano
    hrbet menice il verso dell'assegno
    hrbet strani il verso, il retro del foglio
    hrbet noža la costa della lama
    napasti sovražnika v hrbet attaccare il nemico alle spalle

    3. (del knjige) costa

    4. (izbokli del vala, greben) cresta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. obrniti, pokazati komu hrbet voltare le spalle a qcn.
    pren. komu ustrojiti hrbet accarezzare le spalle a qcn., caricare di botte qcn., rompere a qcn. il filo della schiena
    dobiti jih po hrbtu buscarle
    naprtiti si kaj na hrbet addossarsi qcs., sobbarcarsi a qcs.
    pren. imeti križe na hrbtu avere molti anni sul groppone
    pren. zavarovati si hrbet guardarsi alle spalle
    pren. plezati po hrbtih drugih essere un arrampicatore sociale
    biti komu neprestano za hrbtom essere alle costole di qcn.
    smejati se za nekoga hrbtom ridere alle spalle di qcn.
    pren. komu zasaditi nož v hrbet pugnalare qcn. alle spalle
    spreleteti po hrbtu sentire un brivido lungo il filo della schiena
    pren. živeti bogu za hrbton stare a casa del diavolo
    geogr. gorski hrbet schiena (montana)
    anat., lingv. hrbet jezika dorso della lingua
    anat. nosni hrbet dorso del naso
    podmorski hrbet dorsale suboceanica
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • krivíca (-e) f

    1. ingiustizia, torto; iniquità:
    storiti komu krivico fare un torto a qcn.
    popraviti, poravnati krivico riparare il torto
    vsaka krivica ga boli, prizadene l'ingiustizia lo ferisce
    krivica se mu dela, godi gli si fa un torto, un'ingiustizia

    2. star. (krivda) colpa
  • kríž cross; (razpelo) crucifix; (pri kartah) club (s pl); anatomija loins pl, the small of the back; (živalski) croup; (konjski) crupper; (goveji) rump; figurativno affliction, grief, sorrow, tribulation

    Rdeči kríž Red Cross
    kljukasti kríž swastika, hooked cross
    grški (latinski, Andrejev) kríž Greek (Latin, St. Andrew's) cross
    malteški kríž Maltese cross
    Južni kríž astronomija the Southern Cross
    vrtljiv kríž (pri vhodu itd.) turnstile
    trganje, bolečine v krížu medicina lumbago
    snemanje s kríža religija descent from the cross, deposition
    kríž me boli my back aches
    imeti že štiri kríže (= 40 let) za seboj to be on the wrong side of forty
    še ne imeti štirih krížev za seboj to be on the right side of forty
    kríž napraviti (pokrižati se) to cross oneself, to make the sign of the cross
    vsak mora nositi svoj kríž (figurativno) everyone must bear his own cross
    napraviti kríž čez kaj (figurativno) to give something up as lost
    prebresti vse kríže in težave to come through all the troubles and tribulations
    hrabro prenašati svoje kríže to bear one's tribulations bravely
    pribiti na kríž to nail to the cross
    umreti na krížu to die on the cross
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • požírati to swallow; to gulp; to devour; to consume

    požírati kilometre (figurativno) to eat up the miles
    naglo, krepko požírati to swig
    požírati roman to devour a novel
    z očmi požírati to feast one's eyes (kaj on something)
    požrla ga je neka zver a wild beast devoured him
    tako me grlo boli, da komaj požiram my throat is so sore that I can hardly swallow
  • pŕst, pŕsta anat dedo m

    nožni prst dedo m del pie
    prst me boli tengo un dedo dolorido, tengo un panadizo
    dati jih komu po prstih darle a alg en los nudillos
    držati prste proč od guardarse de tocar a/c, no meterse en el asunto
    gledati komu (ostro) na prste (fig) vigilar de cerca (ali no perder de vista) a alg, mirar a alg las manos
    gristi si prste (od jeze) morderse los dedos
    iti po prstih ir (ali andar) de puntillas
    imeti kaj v malem prstu (fig) tener a/c en la punta de los dedos, saber a/c por los dedos
    imeti svoje prste zraven (pri čem) estar mezclado en el asunto, fam andar en el ajo
    (na)šteti na prste contar por los dedos
    oblizovati si prste za čem chuparse los dedos de gusto con a/c; comerse los dedos por a/c
    opeči si prste quemarse los dedos, (fig tudi) pillarse los dedos
    s prstom ne migniti no mover ni un dedo
    položiti prst na rano poner el dedo en la llaga
    oviti koga okoli prsta fam meterse a alg en el bolsillo
    lahko ga okoli prsta oviješ (fig) se puede hacer con él lo que se quiera; es blando como la cera
    svoje prste v vse vtikati (fig) meter los dedos en todo
    pomoli mu prst, pa bo zagrabil celo roko dale el dedo y se tomará la mano; entra por la manga y sale por el cabezón
    postaviti se na prste nog empinarse sobre los pies
  • púkel (-kla) m pog. (grba) gobba, gobbo; pren.
    boli me pukel mi fa male la schiena
    pren. imeti štiri otroke na puklu avere quattro figli sul gobbo
    pren. dati jih komu po puklu spezzare il gobbo a qcn., dare una solenne batosta a qcn.
  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • srcé heart; figurativno (jedro) pith, core, marrow

    od srca from one's heart
    brez srca heartless, cruel, hardhearted, unfeeling
    v srcu at heart
    na dnu mojega srca in my heart of hearts
    z grenkobo v srcu with bitterness in one's heart
    s težkim (lahkim) srcem (figurativno) with a heavy (light) heart
    iz vsega srca with all my heart and soul
    dobrega srca kindhearted
    drag mojemu srcu dear to my heart
    bolan na srcu (figurativno) heartsick
    srcé trgajoč heartbreaking, heartrending
    srcé Jezusovo religija Sacred Heart
    rdeče srcé (lesna bolezen) false heartwood
    napaka na srcu heart disease
    razširjenje srca dilatation of the heart
    sredstvo za krepitev srca cordial, heart stimulant, ZDA cardiac
    zlato srcé (figurativno) a generous (ali a kind) heart
    bítje srcá heartbeat
    trdega srca hardhearted
    bolan na srcu ill with a heart condition
    srcé bije, močno tolče the heart pulsates, throbs
    srcé me boli I am heartsick (ali heartsore), I am sick at heart, my heart aches, it grieves my heart
    srcé mi močno bíje my heart is pounding (ali is thumping)
    lahkó mi je pri srcu I am light at heart
    biti bolan na srcu to be heartsick
    to mi je na srcu this is close to my heart
    to mi ni pri srcu (figurativno) it does not appeal to me
    imeti nekaj na srcu (figurativno) to have something on one's mind
    nimam srca, da bi to napravil I haven't got the heart to do it
    ne jemlji si tega preveč k srcu! don't take it too hard!, don't worry about it!
    to gre človeku do srca (figurativno)
    to človeku trga srcé this is heartrending
    srcé mi krvavi (mi je krvavelo) my heart is bleeding (bled)
    kar ima na srcu, ima na jeziku he wears his heart on his sleeve
    srcé mi ne da, da bi to storil I do it with a bad grace, I cannot bring myself to do it
    to mi je zelo pri srcu I have set my heart upon it
    odvaliti komu kamen od srca (figurativno) to take a load off someone's mind
    kamen se mi je odvalil od srca I feel a weight off my mind, a weight has been lifted from my mind
    on osvaja ženska srca he is a ladykiller
    omehčati najtrše srcé to touch the stoniest of hearts
    srcé mi je padlo v hlače (figurativno) my heart sank into my shoes, I got cold feet, my heart failed me
    položiti komu kaj na srcé to lay something to someone's heart
    pomilujem vas iz dna srca I pity you from the bottom of my heart
    olajšati si srcé to unbosom oneself
    srcé bi mi póčilo I would die of a broken heart
    srcé mi poskakuje od veselja ob tem it makes my heart thrill
    to prija mojemu srcu it does my heart good
    pridobiti si srca vseh to win the hearts of all
    k srcu mu je prirasla (figurativno) he became very fond of her
    razveseliti komu srcé to warm the cockles of someone's heart
    od srca se smejati to laugh heartily
    kolikor ti (le) srcé poželi! to your heart's content!
    srcé se mi stiska I feel pangs (anguish)
    iti komu k srcu to go to someone's heart, to make someone's heart thrill
    srcé se mi trga it breaks my heart, I find it heartrending
    človeku se srcé trga (ob tem) it's heartbreaking (ali heartrending)
    vzeti si kaj k srcu to take something to heart
    preveč si je to vzel k srcu he took it too much to heart
    zelo sem si k srcu vzel njegovo smrt I was deeply affected by his death, I found his death a terrible blow
    to mi teži srcé it presses (ali weighs heavily) upon my mind
    strl ji je srcé (figurativno) he broke her heart
    srcé mu je poskočilo (figurativno) his heart leapt
    srcé me je zabolelo I was heartstricken
    od vsega srca želeti kaj to set one's heart on something
  • strán côté moški spol ; (v knjigi) page ženski spol ; (bok) flanc moški spol ; (smer) sens moški spol

    na tej strani de ce côté, en deçà (de quelque chose)
    na tej in oni strani en deçà et au delà
    na drugi strani (v knjigi, časopisu) à la page suivante ali précédente, au verso
    na vse strani de tous côtés, en tous sens, dans toutes les directions, partout
    z naše strani de notre côté, de notre part
    v stran à l'écart, de côté, à part
    na obeh straneh, z obeh strani des deux côtés, de part et d'autre
    po eni strani d'un côté
    po drugi strani d'un autre côté, de l'autre
    dvoriščna stran (zgradbe) côté cour
    južna stran côté sud (ali méridional), (côté du) midi moški spol, (gorovja) versant moški spol sud
    kosmata stran (usnja) côté poil (ali fleur) (du cuir)
    naslovna stran page de titre
    narobe stran (blaga) envers moški spol
    nasprotna stran côté opposé, pravno, figurativno partie ženski spol adverse
    nebesna stran point cardinal
    notranja stran côté intérieur, face interne (ali intérieure), paroi interne
    prednja stran (zgradbe) façade ženski spol, front moški spol
    prisojna stran côté exposé au soleil, midi moški spol
    senčna stran côté de l'ombre, figurativno mauvais côté
    severna stran côté (du) nord, nord moški spol, partie septentrionale (ali nord), (gorovja) versant moški spol nord
    spodnja stran dessous moški spol
    svetla stran côté éclairé, figurativno beau côté, jour favorable
    vetrna stran côté exposé au vent, côté du vent
    vzhodna stran côté est, (gorovja) versant est
    zadnja stran (blaga) envers moški spol; (zgradbe) derrière moški spol
    zahodna stran côté ouest (ali occidental)
    zunanja stran côté (ali face ženski spol) externe (ali extérieur(e)), (blaga) endroit moški spol, figurativno apparences ženski spol množine
    biti, stati na strani koga être (ali se tenir) aux côtés de quelqu'un, assister (ali seconder, aider, soutenir) quelqu'un, être du côté de quelqu'un, tenir pour quelqu'un
    imeti svoje dobre strani avoir ses bons côtés
    boli me na desni strani j'ai une douleur au côté droit
    iti na stran (na potrebo) aller quelque part (ali aux toilettes, w.-c.), aller faire ses besoins
    po strani gledati koga regarder quelqu'un de travers (ali d'un œil jaloux)
    po strani si posaditi klobuk mettre son chapeau de côté
    položiti kaj na stran mettre quelque chose de côté
    potegniti koga na svojo stran (figurativno) mettre quelqu'un de son côté, gagner quelqu'un à son parti (ali à sa cause)
    nasprotna stran (na sodišču) trdi, da la partie adverse prétend que
    knjiga ima 100 strani le livre a (ali compte) cent pages
    vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran chaque chose a son bon et son mauvais côté
  • stvár (-í) f

    1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
    ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
    kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali

    2. (bitje) cosa, coso, essere:
    drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare

    3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
    vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
    niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
    stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
    zaupne stvari cose, faccende confidenziali

    4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
    boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta

    5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
    glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
    to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
    (to je) tvoja stvar sono affari tuoi

    6. (v medmetni rabi):
    jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
    presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stvari se zapletajo le cose si complicano
    stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
    vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
    evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
    pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
    ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
    to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
    kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
    dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
    filoz. stvar na sebi cosa in sé
  • táca (-e) f

    1. zampa:
    mačja, medvedja, pasja taca zampa di gatto, di orso, di cane

    2. pejor. piede, mano:
    taca ga boli gli duole il piede

    3. teh. piede
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. iztegovati tace po tuji lastnini, po tujem imetju cercare di appropriarsi dei beni altrui
    pren. vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    pritisniti taco pri kolovratu premere sul pedale dell'arcolaio
    bot. medvedje tace (rumena griva) manine, ditola gialla (Clavaria flava)
    bot. medvedove tace panace comune (Heracleum sphondylium)
  • trébuh ventre moški spol , abdomen moški spol , (velik) panse ženski spol

    trebuh ladje ventre, fond moški spol
    na trebuhu (leže) à plat ventre
    trebuh me boli j'ai mal au ventre
    bolečine v trebuhu maux moški spol množine de ventre
    za trebuh se držati od smeha se tenir les côtes de rire
    nabasati si trebuh se bourrer le ventre (ali familiarno la panse), se gorger de nourriture
  • trébuh (-úha) m

    1. anat. ventre, pancia; pog. buzzo; šalj. trippa:
    trebuh me boli mi duole la pancia, ho mal di pancia
    imeti trebuh kot sod avere un pancione
    ptica je po trebuhu rumena l'uccello è giallo sul ventre

    2. pren. pancia, ventre:
    trebuh steklenice la pancia del fiasco
    trebuh ladje il ventre della nave
    rovi v trebuhu gore gallerie nel ventre della montagna
    trebuh notri, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
    dobivati trebuh mettere su pancia
    po gostilnah pasti trebuh fare pasti abbondanti in trattoria
    biti tako lačen, da se skozi trebuh vidi avere una fame da lupo
    ležati na trebuhu giacere sul ventre, proni
    od smeha se držati za trebuh ridere a crepapelle, a crepapancia, tenere il ventre dalle risa
    po trebuhu se plaziti pred kom strisciare davanti a qcn.
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    pog. ne zanima ga drugo, kot da ima trebuh poln non pensa che a riempirsi il buzzo
    vrniti se s praznim trebuhom tornare affamati, a pancia vuota
    biti s trebuhom (di donna) essere incinta
  • vrát neck; (grlo) throat

    trd vrát stiff neck
    labodji vrát swan's neck
    na vrát na nos helter-skelter, head over heels, headlong; precipitately
    do vrátu v težavah up to the eyes (ali ears) in difficulties
    do vrátu v delu up to the elbows in work
    biti do vrátu v vodi to be up to the ears in water
    biti do vrátu sit česa to be fed up to the back teeth with something
    vrát me boli I have a sore throat
    imeti koga na vrátu (figurativno) to have someone on one's back
    imeti veliko družino na vrátu to be encumbered with a large family
    držati koga za vrát to hold someone by the throat
    pasti komu okoli vrátu to fall on someone's neck, to embrace someone
    prerezati komu vrát to cut someone's throat
    razbiti vrát steklenice to break the neck of a bottle
    stegovati vrát to stretch (ali to crane) one's neck (za, po at, for)
    tičati do vrátú v dolgovih to be up to one's eyes (ali ears) in debt
    vreči se komu okoli vrátú to throw one's arms round someone's neck
    zaviti komu vrát to wring someone's neck, to tread on someone's neck
    zgrabiti koga za vrát to grab someone by the throat, to take someone by the neck
    zlomiti komu vrát to break someone's neck
    zlomiti si vrát to break one's neck
    zmagati za dolžino vrátú (pri konjskih dirkah) to win by a neck