Franja

endolorir [ɑ̃dɔlɔrir] verbe transitif povzročati bol (quelque chose v čem); figuré boleti; vieilli užalostiti

go near neprehodni glagol
približati se; dotikati se; (za)boleti

gripe¹ [graip]

1. prehodni glagol
zgrabiti, prijeti, stisniti; seči po čem; mučiti, boleti, ščipati, zavijati
ameriško, pogovorno gnjaviti, jeziti, žalostiti
mornarica privezati, pritrditi

2. neprehodni glagol
lotiti se
ameriško, pogovorno godrnjati, pritoževati se; upirati se; izsiliti pozornost poslušalcev
navtika ujeti vetrno stran; imeti črevesne krče

hurt^*2 [hə:t]

1. prehodni glagol
poškodovati, raniti, zadajati rane (tudi figurativno)
škoditi komu; užatiti koga

2. neprehodni glagol
boleti, peči

my hand hurts roka me boli
my wound hurts rana me peče
that won't hurt to nič ne škodi
to hurt s.o.'s feelings raniti komu čustva

in-dolēscō -ere -doluī (incoh. k dolēre)

1. (za)čutiti bol(ečine), (za)boleti: tactu in locus leviter indolescit Cels., oculi indolescunt Plin.; z acc.: tactum hominum velut vulnera Iust. bolestno občutiti.

2. metaf. vzne(je)voljiti se, ne(je)voljen biti, (raz)jeziti se, (raz)žalostiti se: abs.: quae ut vidit, indoluit O. Na vprašanje zaradi česa? nad čim? z abl.: indoluit facto O., malis O.; z notranjim obj. (poseb. pri pron.): id ipsum indoluit Iuno O., humanas miserias Ap.; z ACI: quis non indoluerit tam sero ... se cognoscere Ci. s kavzalnim stavkom: indoluit, quod non meliora petisset O.

jar³ [dža:]

1. neprehodni glagol
škripati, šklepetati, praskati; (s)tresti se
glasba disonirati; iti skozi ušesa, boleti, žaliti (čut) (on, upon)
tepsti se (barve), ne skladati se (with s, z)
nasprotovati si; prepirati se

2. prehodni glagol
škripati, praskati s čim (with)
figurativno vznemirjati, pretresti

to jar upon one's ear biti na ušesa
to jar on the nerves iti na živce
to jar against ne skladati se
his laugh jars on me njegov smeh mi gre na živce, njegov smeh mi gre skozi ušesa

klȁti kȍljem, vel. kòlji, aor. klȁh klȁ
I.
1. klati: klati svinju, kokoš; klati pod rep
2. gristi, pikati: stjenice ga kolju; guje su ga klale
3. peči: dim ih je s ognjišta klao za oči
4. rezati: lanac me kolje
5. mučiti: groznica me kolje
6. boleti: nepravda me kolje
II. klati se
1. klati se: stoka se kolje u klaonici
2. gristi se, prepirati se: klali su se kao ćrni mravi; društvo se kolje, a ne radi

pain² [péin]

1. prehodni glagol
zadati bol, prizadeti, mučiti

2. neprehodni glagol
boleti, trpeti

per-vellō -ere -vellī (per in vellere)

1. krepko potegniti (potegovati) kaj, krepko (po)vleči, krepko (po)cukati, prije(ma)ti, (iz)puliti kaj, koga (za kaj): nates Pl., aurem Ph., aurem alicuius Val. Max. koga spomniti (opomniti), aurem sibi Sen. ph. spomniti se.

2. metaf.
a) (raz)dražiti (razdraževati): radices pervellunt stomachum H.
b) (u)žaliti, (za)boleti, prizade(va)ti, v živo zade(va)ti: fortuna pervellere te poterit Ci.
c) ostro pretres(a)ti, strogo (pre)rešetati (prerešetavati): ius civile Ci.
d) (vz)dramiti, vzbuditi (vzbujati): hanc (sc. fidem) pervellamus Sen. ph.

pinch² [pinč]

1. prehodni glagol
ščipati, uščipniti; stisniti, stiskati
figurativno utesniti, tlačiti, omejiti
figurativno ščipati (mraz), osmoditi (slana), mučiti (žeja, lakota); iztisniti denar od koga
sleng ukrasti
sleng zapreti, aretirati
britanska angleščina priganjati konja

2. neprehodni glagol
tiščati (čevelj, dolg itd.)
figurativno biti v stiski, mučiti, boleti; skopariti
sleng krasti

to pinch off odščipniti (vršičke)
to be pinched for time (money) biti v časovni (denarni) stiski
to be pinched biti v stiski, biti na tesnem (for, in, of)
pinched circumstances omejene razmere
to be pinched with cold biti premražen, pomodreti od mraza
to be pinched with hunger biti izstradan
to be pinched with poverty biti zelo siromašen
a pinched face shiran obraz
to pinch and scrape komaj izhajati, stiskati, trpeti pomanjkanje, ničesar si ne privoščiti
to pinch s.o. in (on, for) držati koga na kratko
that is where the shoe pinches tam čevelj žuli

pungō -ere, pupugī, punctum

1. bosti, zbosti (zbadati), vbosti (vbadati), pičiti (pikati): Naev. ap. Prisc., Plin. idr., acu comatoriā mālas Petr., per se pungere neminem unquam potuisset Ci., manu aliquem pungere Petr. dregniti koga v rebra; occ.
a) (z vbodom) zada(ja)ti: Aug. idr., volnus acu punctum Ci.
b) prodreti (prodirati) v kaj: corpus Lucr.
c) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati) neprijeten občutek, (za)boleti: adulteratum (sc. nitrum) pungit Plin. je ostrega (pekočega) okusa, pungunt sensum Lucr.
d) tako rekoč (na)pikati, opikati: stigmate puncti Petr. ožigosanci, puncto (in) tempore Lucr. v trenutku, v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil.

2. metaf. v živo (z)bosti, v živo zade(va)ti, (s)peči, neprijetno ganiti, neprijetno pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)žaliti, užaliti, mučiti, (za)moriti, pekliti, prizade(va)ti: Pl., Pr., Prud. idr., intellexi, quid eum pupugisset Ci., si paupertas momordit, si ignominia pupugit Ci., hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit Ci., pungit dolor Ci.; impers.: pungit (boli me) rursus, quod scribis esse te illic libenter Ci. ep. — Kot subst. pt. pf. punctum -ī, n (v)bod, zbodljaj (= gr. στιγμή)

I. (kot dovršeno dejanje) zbodljaj, (v)bod, (v)bodljaj, pik: Cels. idr., fimum acūs aereae punctis tollere iubent Plin., punctum parvae volucris morte ulcisci Ph. pik majhne muhe; occ. vžig(anje) (sramotnega) znamenja, (o)žigosanje: frontem convulnerandam praebere punctis (v žigosanje) et notas suas (= stigmata, vžgana znamenja) ridere Plin. iun. —

II. (kot učinek dejanja)

1. vbod, z vbodom narejena luknjica: angustissimus Vitr., puncta lasciva, quae terebrantur acu Mart.; occ. (kot vodovodni t.t.) v cev narejena odprtina, izpust, odtok in meton. skozi ta izpust odtekajoča mera vode: Front. idr., is, qui appellabatur a punctis Front. vbadalec, vbadar.

2. pika: ova punctis distincta Plin., gemma sanguineis punctis Plin.; pika (oko) na kocki: quadringenis in punctum sestertiis lusit Suet., per singula puncta Aus.; kot pismenka ali ločilo: Aus.; pika na gredeljnici enotorilne tehtnice, ki kaže težno razmerje: diluis helleborum, certo compescere puncto nescius examen Pers. ki ne zna držati jezička na pravi piki = ki ne zna prav tehtati; occ.
a) pika = pri volitvah oddani glas, volilni glas; vsak glas so namreč zaznamovali s piko pod kandidatovim imenom v imeniku kandidatov, napisanem na voščeni tabli: quot in eā tribu puncta tuleris Ci., recordor, quantum hae quaestiones … punctorum nobis detraxerint Ci.; od tod pesn. metaf. mnenje, sodba, ocena, ovrednotenje, (po)hvala: discedo Alcaeus puncto illius H., omne tulit punctum H. splošno pohvalo si pridobi, splošno hvalo žanje, vsem ugodi.
b) matematična točka, najmanjša (nedeljiva) količina (enota), pikica, pičica: illa initia mathematicorum: punctum esse, quod magnitudinem nullam habeat Ci., imperio nostro quasi punctum terrae attigimus Ci., punctum est istud … in quo regna dis ponitis Sen. ph., adusque puncti tenuis instar quaerere Aus. do pičice.

3. metaf.
a) trenutek, hip (prim. zgoraj puncto (in) tempore): temporis puncto C. v trenutku (hipu), kakor bi trenil, puncto temporis eodem Ci., ad punctum temporis Ci. (= temporis puncto), puncto mobilis horae H., in puncto horae Hier., omnibus minimis temporum punctis Ci.; abs: puncto, puncto exiguo, puncto brevissimo Ap., punctum est, quod vivimus, et adhuc puncto minus Sen. ph., nec punctum gaudere vitiosum est Lact., in puncti spatio Arn., quod momentum (minuto), quod immo temporis punctum (sekundo) beneficio sterile Plin. iun.
b) kratek del, odlomek ali odstavek (govora), točka: puncta argumentorum Ci., minutis interrogatiunculis quasi punctis Ci., puncta sermonum Aus. — Pozna soobl. punctus -ī, m: Isid.

Opomba: Prud. meri pupūgerat.

rankle [ræŋkl] neprehodni glagol
poetično vneti se, gnojiti se, peči (o rani), (še naprej) boleti, glodati, ne se pozdraviti, poslabšati se; (iz)gristi se; ostati v slabem spominu

it rankled in my mind težko mi leži na duši

sanguinare v. intr. (pres. sanguino)

1. krvaveti

2. pren. krvaveti, boleti

schmerzen boleti (tudi figurativ)

shoot^*2 [šu:t]

1. prehodni glagol
iz-, na-, pre-, ustreliti; sprožiti, izstreliti (strelico); vreči (sidro); odvreči (odpadek); izprazniti, iztovoriti; metati, sipati (svetlobo), metati (poglede)
ameriško, sleng odvreči kot neuporabno; poganjati (mladike); zapahniti (vrata); drveti ali hitro voziti, se peljati po čem, preko česa
fotografija posneti, slikati, fotografirati
sleng izreči, izgovoriti

2. neprehodni glagol
streljati (at na, v)
streljati divjačino, loviti, baviti se z lovom, biti lovec; poganjati, brsteti, kliti, naglo rasti
fotografija napraviti posnetek; boleti, trgati (o zobobolu); pošiljati (svetlobo, žarke); švigniti, šiniti, planiti
figurativno razvijati se, zoreti

shoot him! ustrelite ga!
a shooting pain zbadajoča bolečina, zbodljaj
a shooting star zvezdni utrinek, meteor
to shoot o.s. ustreliti se
to shoot the amber ameriško, sleng pri rumeni luči voziti skozi križišče
to be shot of s.o. znebiti se koga
I'll be shot if... naj na mestu umrem, če...
to be out shooting biti na lovu
to shoot the bolt odriniti zapah
to shoot one's bolt sleng napraviti, kar se (le) da
to shoot the cat pogovorno bljuvati, bruhati, kozlati
a cat shot out of the room mačka je šinila iz sobe
to shoot big game loviti, streljati veliko divjad
to go shooting iti na lov
the driver was shot out of the car šoferja je vrglo iz avta
a grain shoots zrno kali
to shoot a bridge hitro se peljati, šiniti pod mostom
to shoot a line sleng bahati se, pretiravati
to shoot one's linen namenoma kazati krajnike svojih manšet
to shoot a match udeležiti se tekmovanja v streljanju
to shoot the moon sleng odseliti se ponoči brez plačanja stanarine
to shoot wide of the mark figurativno zelo se zmotiti
to shoot the Niagara figurativno poskusiti vratolomno dejanje
to shoot questions at s.o. bombardirati koga z vprašanji
to shoot a rapid šiniti prek brzice
to shoot a scene film snemati sceno (prizor)
to shoot straight sleng biti pošten, iskren
he was shot for a spy bil je ustreljen kot špijon
to shoot the sun navtika določiti položaj ladje s sekstantom opoldne
my tooth shoots abominably zob me strašansko boli
to shoot the traffic lights pri rdeči luči voziti skozi križišče
to shoot the works figurativno igrati za najvišji vložek; vložiti skrajne napore

skeléti -im, skelel -ela peći, žestoko boljeti, boleti: rana skeli; vest me skeli

smart² [sma:t] neprehodni glagol
zelo (za)boleti, povzročiti bolečino, (za)čutiti ostro bolečino; imeti bolečine; trpeti (from, under od)
figurativno kesati se (for za, zaradi)
pokoriti se, pretrpeti kazen
prehodni glagol
boleti (koga), prizadeti bolečino ali žalost (komu)

he smarts under his disappointment boli ga razočaranje
does your burn smart? vas opeklina zelo boli?
you shall smart for it! kesal se boš za to, obžaloval boš (žal ti bo za) to, plačal mi boš to!
to smart under an insult globoko občutiti žalitev
my eyes are smarting oči me pečejo (bolé)

smite^*2 [smáit]

1. prehodni glagol
napasti; udariti; udarjati (na harfo); kaznovati
zastarelo zadati težak udarec (komu)
zastarelo pobiti, ubiti, usmrtiti; uničiti
figurativno zadeti, pasti na, obsijati, posijati na; gristi, mučiti; (pasivno) biti očaran (prevzet, zanesen, fasciniran)

2. neprehodni glagol
udarjati, deliti udarce (često smite out)
boleti

to smite s.o. dead ubiti koga
to smite s.o.'s head off odbiti komu glavo
to smite s.o. hip and thigh figurativno popolnoma potolči koga
her conscience smote her for her ingratitude vest ji je očitala njeno nehvaležnost
his conscience smote him vest ga je zapekla
he was smitten with her beauty njena lepota ga je popolnoma prevzela (očarala, fascinirala, osvojila)
God shall smite thee bog te kaznuj
my heart smote me srce me je zabolelo
an idea smote him v glavo mu je šinila (neka) misel
the light smote her hair svetloba ji je obsijala lase
a noise smote his ear hrup mu je udaril na uho
he was smitten with a desire popadla ga je želja
to be smitten with biti udarjen, biti zaljubljen v
the town was smitten with plague kuga je udarila na mesto

sting^*2 [stiŋ]

1. prehodni glagol
zbosti, pičiti, ugrizniti; (za)peči, (za)boleti; zadeti v živo, (globoko) raniti, užaliti, mučiti; gristi (vest); spodbosti
sleng preveč zahtevati, ogoljufati, oslepariti, oškodovati

2. neprehodni glagol
imeti želo; pičiti; boleti, peči, žgati

my hand stings roka me peče, boli
the insult stung him žalitev ga je globoko ranila
the blow stung me udarec me je zabolel
pepper stings one's tongue poper žge na jeziku
he was stung for a fiver sleng osleparili so ga za pet funtov
he is stung with remorse vest (kesanje) ga peče
it stung me to the heart do srca me je zabolelo
to sting to the quick zadeti v živo
to sting into rage do besnosti razdražiti
a wasp stung him osa ga je pičila

stound [stáund]

1. samostalnik
ostra, huda bolečina, zbodljaj
zastarelo trenutek, kratek čas

2. neprehodni glagol
občutiti hudo bolečino; (za)boleti