Franja

bôjen (-jna -o) adj. di, della lotta; d'armi; di battaglia; di, da guerra:
bojni tovariš compagno d'armi
bojna črta (prima) linea
bojna vrsta schieramento
bojna sekira scure di guerra
bojni klic grido di guerra
bojni plini gas di guerra, gas asfissianti
bojno polje campo di battaglia
bojna ladja nave da guerra
pren. biti s kom na bojni nogi essere con qcn. sul piede di guerra

capital¹ [kǽpitl] pridevnik (capitally prislov)
glaven; smrten (kazen); odličen, velik, izvrsten, nenavaden; osnoven; tehten

capital city glavno mesto
capital fellow fant od fare
capital goods proizvodna sredstva
capital offence (ali crime) hudodelstvo
capital letter velika črka, velika začetnica
capital punishment smrtna kazen
capital ship bojna ladja, križarka
capital levy davek iz imovine
capital and labour delodajalci in delojemalci

ládja ship; (velika) vessel; (splošno, kolektivno) craft; (majhna) boat; pesniško argosy

cerkvena ládja nave
na ládji on board, on shipboard
sprednji (zadnji) del ládje bow (stern)
(žepna) bojna ládja (pocket) battleship
vojna ládja warsip, naval unit, man-of-war
bolniška ládja hospital ship
linijska ládja liner
potniška ládja passenger ship, passenger steamer
oskrbovalna ládja supply ship
ládja neredne plovbe za tovor tramp, (za premog) collier
prevozna ládja transport ship
šolska ládja training ship
trgovska ládja merchant ship, merchantman, pl merchantmen
petrolejska ládja (tanker) oil tanker
ládja na paro steamboat, steamer, steamship
ládja na lopate paddle steamer
ládj topničarka gunboat
zračna ládja airship, air liner
pomožna ládja auxiliary ship
roparska ládja pirate ship
poštna ládja mail boat
ribiška ládja fishing boat, trawler
gradnja ladij shipbuilding
graditelj ladij shipwright, shipbuilder
potovanje z ládjo, na ládji voyage
razbita, brodolomska ládja wreck
splovitev (krst) ládje launching (naming) of a ship
ládja na nafto oil-burner
ládja dolge plovbe ocean-going vessel
ládja je na poti (plove, je namenjena) v... the ship is bound for...
ládja je doživela brodolom, se je razbila the ship has been wrecked
dati ládjo v dok to dock a vessel
najeti ládjo to charter a ship
ládja je dobila luknjo the ship has sprung a leak
sploviti ládjo to launch a ship (ali a vessel)
privezati ládjo (z vrvmi) to moor a ship
ládja je v stiski the ship is in distress
ládja se je potopila the ship has sunk, the ship has gone down (ali to the bottom)
ládja se je prevrnila the ship has capsized
razstaviti, demontirati ládjo to break up a ship
vkrcati se na ládjo to board, to go aboard, to embark, arhaično to take ship (za for)
biti na ládji to be on board (ali on board ship, on shipboard)
zapustiti ládjo to abandon ship
zapeljati ládjo na sipino to run a ship aground

ládja bateau moški spol , navire moški spol , (vojna) vaisseau moški spol , bâtiment moški spol ; (v cerkvi) nef ženski spol

na ladji à bord
admiralska ladja vaisseau amiral
bojna ladja bâtiment (ali navire) de guerre
bolniška ladja navire-hôpital
matična ladja (navire) ravitailleur moški spol
motorna ladja bateau à moteur
obrežna ladja caboteur moški spol, côtier moški spol
oskrbovalna ladja pétrolier moški spol, tanker moški spol, bateau-citerne moški spol
potniška ladja paquebot moški spol
šolska ladja navire-école moški spol
tovorna ladja cargo moški spol, navire de charge
trajektna ladja ferry-boat moški spol
trgovska ladja navire (ali bâtiment) marchand (ali de commerce)
vesoljska ladja astronef moški spol, vaisseau interplanétaire (ali cosmique)

ládja (-e) f

1. nave; bastimento, battello:
ladja izpljuje la nave salpa
ladja nasede, se potopi, pristane la nave si arena, si incaglia, affonda, attracca
vkrcati se na ladjo, izkrcati se z ladje imbarcarsi sulla nave, sbarcare dalla nave
privezati ladjo, natovoriti, raztovoriti ladjo ormeggiare, caricare, scaricare la nave
potovati z ladjo viaggiare su una nave
nadvodni, podvodni del ladje opera morta, opera viva
tonaža ladje tonnellaggio
čezoceanska, rečna ladja transatlantico, battello fluviale
drsna ladja (hidrogliser) aliscafo
gusarska ladja nave corsara
petrolejska ladja nave petroliera
potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja nave passeggeri, da pesca, da carico, mercantile
ladja na jedrski pogon, na vesla nave a propulsione nucleare, a remi
linijska, šolska ladja nave di linea, nave scuola
vojna ladja nave da guerra
vesoljska ladja astronave
izkrcevalna, desantna ladja nave da sbarco

2. rel., arhit. navata:
glavna, prečna, stranska ladja navata centrale, trasversale (transetto), laterale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ladja plove pod panamsko zastavo la nave batte bandiera panamense
pren. podgane že zapuščajo ladjo i ratti stanno già abbandonando la nave
igre ladje potapljati giocare a battaglia navale
ladja se guga, se opoteka, se ziblje la nave beccheggia, rolla
določiti položaj ladje fare il punto
admiralska ladja nave ammiraglia
bojna ladja nave da battaglia
bolniška ladja nave ospedale
pren. cestna ladja macchinone
ladja dolge plovbe nave di lungo corso
matična (vojna)
ladja nave appoggio
zool. portugalska ladja fisalia (Physalia physalis)
ladja gledališče showboat
ladja za polaganje kablov (nave) posacavi
ladja za čiščenje morja spazzamare
ladja za prevoz banan, tekočega plina, vina, zabojnikov bananiera, metaniera, vinacciera, portacontainers

ládja barco m ; buque m ; vapor m ; poet nave f

na ladji a bordo; en el barco
iti na barko ir a bordo; embarcarse
cerkvena ladja nave f
admiralska ladja buque m almirante (ali insignia)
bolniška ladja buque-hospital; m
brodolomska ladja buque naufragado
brzoplovna ladja vapor m rápido
bojna ladja buque m de combate
linijska ladja barco m de línea
ladja za letala barco(-) avión m
ladja na kolesa buque m de ruedas
matična ladja buque m nodriza
ladja hladilnik buque frigorífico
motorna ladja motonave f
obalna ladja vapor m de cabotaje
obrežna ladja barco m costero
ladja na paro vapor m
pilotska ladja vapor m piloto
piratska ladja barco m pirata
poštna ladja buque m correo
prevozna ladja buque m de transporte
potniška ladja buque m de pasajeros
petrolejska ladja petrolero m
rečna ladja barco m fluvial
reševalna ladja buque m de salvamento
sestrska ladja buque m gemelo
svetilna ladja buque m faro
šolska ladja buque m escuela
ladja tanker buque m cisterna
tihotapska ladja barco m contrabandista
tovorna ladja carguero m, barco m de carga
trgovska ladja barco m mercante
ladja tramper buque m vagabundo, buque volandero
vojna ladja navío m, buque m (barco m) de guerra
trajektna ladja barco m porta-trenes, transbordador m de ferrocarriles
visokomorska ladja vapor m de alta mar (ali de altura)
ladja Leteči Holandec (glas) El Buque Fantasma

longus¹ 3 (iz indoev. *(d)longhos dolg; prim. got. laggs = stvnem. in nem. lang; morda sodi sem tudi gr. λόγχη, gl. lancea)

I. prostorsko

1. dolg, daljen (naspr. brevis)
a) o stvareh: processio Ci., herois versibus, quos longos appellat Ennius Ci., spatium C., navis C., N., L. dolga = bojna ladja, agmen longissimum C., longa via, vestis V., longis adnixi hastis V., epistula longa Plin. iun. ali longior O. ali longissima Ci.; na vprašanje kako dolg? z acc.: cubitum longae litterae Pl., musculum pedes LX longum … facere instituerunt C., ratis longa pedes centum L., umbilicus septem pedes longus Plin.; z gen. ali abl.: longus pedum sex Col., longus sesquipede Plin., scrobes tribus pedibus longae Pall., machina longa pedibus decem Veg.; z in z acc.: sulcus in quattuor pedes longus Col.; subst. n.: quattuor pedes in longo Plin. v dolžino, mille passus in longum Veg. v dolžino, in lato … in longo Lamp. v širino … v dolžino; metaf. (preg.): an nescis longas regibus esse manus? O. da roke kraljev sežejo daleč, toda: attulimus longas in freta vestra manus Pr. neokvarjene, neokrnjene.
b) o osebah: sesquipede est quam tu longior (sc. homo) Pl., valens an imbecillus, longus an brevis Ci., longus homo est Cat. dolgin, šviglja, homo Cappadox, longus, audaculus Petr., qui mendacio staturam adiuvant longioresque quam sunt videri volunt Sen. ph.; metaf.: longos imitaris H. veliko gospodo posnemaš (obenem meri nase, ker je bil nizke rasti).

2. occ.
a) daljen = oddaljen, zunaj domovine: priusquam tellus in longas est patefacta vias Tib., orae, Geryonae arva Sil., exsilium T., longa a domo militia Iust.
b) pesn. = prostran, širen, velik: pontus, fluctus H., aequora, freta O.
c) dolgovezen = obširen, raztegnjen: epistula, oratio Ci., longum et alte petitum prooemium Ci. obširen in od daleč zajet; longum est z inf. = bilo bi predolgo, bilo bi preobširno: Ter., O. idr., longum est persequi ceteros Ci., longum est omnia enumerare proelia N.; tako tudi: nolo esse longus ali vereor, ne longior fuerim Ci. preobširen, ne me longum putetis in enumerando Ci., ne longum sit (fiat) Ci. predolgo, preobširno, non longius faciam Ci. nočem daljšati zadev, me longum faciam H. da nisem (ne bom) preobširen = da povem na kratko. —

II. časovno

1. dolg: breve tempus longum est imparatis Ci., non longis temporibus ante Ci., l. aetas, hora, mora Ci., vita L., si vita longior daretur Ci., mensis uno die longior Ci., longus dies Plin. in pl. longi dies Hier. dolg dan, dolgi dnevi, toda: in longiorem diem conferre C. na poznejši dan (čas, rok) odložiti (odlagati), longa aetas ali longa dies H., Tib. dolžina, (pre)tek časa, longo tempore O. v dolgem času, davno, (že) zdavnaj, post longum tempus Sen. rh., per longum tempus Sen. ph.; z acc.: mensis intercalarius XLV dies longus Ci.; subst. n.: in longum za dolgo (časa): in longum ducere amores V., in longum parere ali sufficere T.; per longum Sil. dolgo časa; ex longo V. od zdavnaj, zelo dolgo, zdavna, (že) zdavnaj, davno; occ. (o dolžini zlogov): syllaba longa dolg, zategnjen zlog (naspr. syllaba brevis): Ci., syllaba longa brevi subiecta vocatur iambus H.; enako tudi subst. longa -ae, f (sc. syllaba, naspr. brevis f): Ci., Q. (prim.: sonus (sc. lusciniae) … trahitur in longum Plin. se razlega).

2. dolg = dolgotrajen: longos sibi promiserat annos V. dolgo življenje, visoko starost, l. error L. dolgoletna blodnja, morbus longus (naspr. acutus) L., Cels. počasna, dolgotrajna, caedes l. L., longius fuit certamen L., quando mortem senis exspectare longum censent L. ker se jim zdi že predolgo, nec mihi longius quicquam est, iudices, quam videre hominum vultus Ci. nič mi ni dolgočasnejše … kot; toda: nec longius quicquam nobis, quam … dum … Luc. ap. Ci. ali nihil ei longius videbatur, quam dum illud videret argentum Ci. ali non longius mihi est (videtur), quam ut … Ci. ep. ne moremo dočakati oz. komaj je mogel, komaj morem dočakati, spes longa auxiliorum S. fr. upanje na pomoč, ki je še daleč, spem longam reseces H. daljnosežno, spem incohare longam H. prepuščati se daljnosežni nadi; enalaga: spe longus (= spem longam habens) H. nadejajoč se še dolgega življenja; pesn.: dicere longa mora est O. bilo bi predolgo(trajno), predolgočasno. — Od tod

A. adv.

I. longē (s komp. longius in superl. longissimē)

1. o prostoru
a) daleč (tja), na daleč: Kom. idr., longe videre, longius videre Ci., longe a Tiberi Ci., longe a domo bellare Ci., longe esse Ter., Ci., O., Lucan., Mart. = longe abesse Ci. daleč biti, oddaljen biti, oppidum est non longe a Syracusis Ci., locum castris deligit ab Avarico longe milia passuum XV C. kraj, 16000 korakov (oddaljen) od Avarika, ab hostium castris non longius MD passibus aberat C., longius ab urbe (quam) mille passuum L., quod a cultu atque humanitate provinciae longissime absunt C., longe lateque (aliteracija) aedificia incensa sunt C. daleč naokoli, široko po okolici, non longe ex eo loco C., longe a suis inter hostium cadavera repertus est S., quam longe est hinc in saltum vestrum Gallicanum? Ci., longe gradi V. široko stopati, pednjati, longius progredi N., longius discedere Ci. ep., ad metam tendere longe O. predaleč; z gen.: abes longe gentium Ci. ep. daleč proč si po svetu, toda: longe parentum Ap. daleč proč od staršev; metaf. longe esse alicui = longe abesse ab aliquo prav nič ne pomagati (koristiti) komu: longe illi dea mater erit V., longe ab iis (po drugih longe iis) fraternum nomen populi Romani afuturum C., longe a nobis Petr. tega nas bog obvaruj; ne longius abeam Ci. da ne sežem predaleč po zgledih, ne longius aberret oratio Ci. da ne zastrani predaleč, res nos longius trahit ab incepto S. predaleč, longissime abesse a vero Ci. kar najdalje zahajati od resnice, quod abest longissime Ci. tega kratko malo nimam v mislih, tega niti ne kanim, ab eloquentia longissime esse Q. zgovornosti (govorništva) ne poznati prav nič, longius circumducere Q. obširneje, podrobneje.
b) zdaleč, od daleč: longe accurrere Ter., longe agnoscere regem V., gemitum ingentem pelagi … audimus longe V., longe videre O., longeque (= longe quoque) Val. Fl. že od daleč; pren.: quam tu longe iuris principia repetis Ci. kako daleč zajemaš, kako daleč segaš po; od tod: tam longe repetita principia Ci. ep. tako (od) daleč zajeti (= tako za lase privlečeni) začetki (osnutki). V pozni lat. nam. longe tudi a longe, de longe.

2. o času (ki se razteza iz sedanjosti v prihodnost) dolgo, mnogo, veliko, dosti: quae venientia longe ante videbis Ci. mnogo prej, longe subsequi Q. mnogo pozneje, non nimium longe in scaena florere Gell. ne dosti pozneje, video caculam militarem me futurum (h)aud longius Pl. v ne predolgem času, v kratkem, aetate longius provectus Ci., neque longius anno remanere licet C., longius debere N. dalj časa (dlje) dolgovati, ostati dolžan, operam dedit, ut quam longissime tempus duceret N. da bi kar najdlje (čim dlje) zavlačeval.

3.
a) stopnjuje α) adj., adv. in glag., ki izražajo različnost, razliko = daleč, povsem, zelo, ves: longe alius, dispar, diversus Ci., longe dissimilis contentio Ci., quod est longe secus Ci. ali equidem longe secus sentio Ci. ali longe aliter se habet ac … Ci. ali maiores nostri longe aliter de talibus viris existimabant Ci. vse (povsem) drugače, longissime diversa ratio Ci. povsem različen (drugačen), longe dissentire Ci., hoc longe alio spectabat N. vse kam (povsem) drugam, longe a nostris rebus iuncta divûm natura Lucr., a volgo longe longeque remoti H. ki smo kar najbolj oddaljeni od ljudstva, ki smo visoko nad ljudstvom; tako tudi: errat longe mea quidem sententia Ter. daleč, zelo se moti, zelo zmotno je, par studiis, sed robore longe Stat. = slabši, šibkejši. β) glag. s komp. pomenom = mnogo, dosti, veliko, dokaj: longe praestare Ci., longe aliquid alicui rei anteponere Ci., ita factum, ut hominibus longe … praeponerer Ci., duae (sc. aedes sacrae), quae longe ceteris antecellant Ci., longe omnes multumque superabit Ci.
b) krepi superl. = daleč, mnogo, dosti, dokaj, nadvse: longe primus civitatis Ci. (prim.: quem longe principem esse videbat Ci. ep., is longe princeps Latini nominis erat L.), apud Helvetios longe nobilissimus fuit et ditissimus Orgetorix C., oppidum longe maximum C.; redkeje pesn. in neklas. pred komp. (nam. običajnega multō) = mnogo, dosti, dokaj, kàj: pedibus longe melior Lycus V., longe minoris ac levioris momenti esse L., longe magis prosper Vell., longe fortior Ph., l. maior Petr., l. clarior, l. magis probari Q. —

II. longiter daleč: id a leto iam longiter errat Lucr., a nervis et sanguine longiter esse Lucr. —

B. adv. acc. sg. n. longum = dolgo (časa): longum vale V., nec longum laetabere V., O., longum clamare V., H. (po Hom. μακρὸν ἀύειν) na daleč = glasno, nec longum Stat.; tako tudi adv. acc. pl. n. longa = dolgo (časa): longa tueri Stat.

nave f

1. ladja:
nave ammiraglia admiralska ladja
nave appoggio oskrbovalna ladja
nave atomica ladja na atomski pogon
nave da battaglia bojna ladja
nave da cabotaggio obalna ladja
nave da carico, da trasporto tovorna ladja
nave cisterna tanker
nave civetta ladja za protipodmorniško vabo
nave corazzata oklopnica
nave corsara gusarska ladja
nave dragamine minolovec
nave da guerra vojna ladja
nave di linea linijska ladja
nave mercantile trgovska ladja
nave ospedale bolniška ladja
nave passeggeri potniška ladja
nave da pesca ribiška ladja
nave portaerei letalonosilka
nave posacavi ladja za polaganje kablov
nave rompighiaccio ledolomilec
nave di salvataggio reševalna ladja
nave da sbarco izkrcevalna ladja, desantna ladja
nave scorta spremljevalna ladja
nave scuola šolska ladja
nave spaziale aero vesoljska ladja
nave traghetto trajekt
nave a vapore parnik
nave a vela jadrnica

2.
nave da latte posnemalni bazen (v mlekarnah)

nāvis -is, acc. -em, (redko -im), abl. -ī (redkeje -e), f (prim. gr. ναῦς, jon. νηός, dor. ναῦς, ναός ladja)

1. ladja, brod: O., Vell., Val. Fl., Amm. idr., n. peregrina Pl., mercatoria Pl. trgovska ladja, longa N., L. bojna ladja (dolga in ozka), actuaria C. lahka veselnica (veslača), hitra veslača, (ladja) brzoplovka, oneraria C. tovorna, transportna, prevozna ladja (široka in trebušasta), piscatoria C. ribiški čoln, piratica L. gusarska ladja, n. ducis N. ali praetoria L. poveljniška (admiralska) ladja, tecta L. ali constrata Ci. pokrita ladja = ladja s krovom, palubo, (ladja) palubnica, aperta Ci. ladja brez krova (palube), (ladja) brezpalubnica, quassa L. prebita, rostrata Iust. ladja s kljunom, kljunasta, rilčasta ladja, auri, paleae Ci. otovorjena z zlatom, s plevami = zlato, pleve prevažajoča, navem frangere Ter., Corn. razbiti ladjo, ladja se razbije (komu), compluribus navibus fractis C., navem facere C. ali aedificare, construere Ci. ali fabricari T. ladjo (z)graditi, izdel(ov)ati, (s)tesati, navem armare Ci., C. ali ornare L. ali adornare C. ladjo opremiti (opremljati), navem instruere armareque L. z vsem oskrbeti in opremiti, navem exarmare Sen. rh. ladjo razpremiti, odstraniti z ladje (prenosno) opremo, navem deducere C., tudi navem deducere litore V. ali navem deducere in aquam L. ladjo spustiti (spuščati) ali poriniti v morje (v vodo), navem subducere C., N. ladjo potegniti na suho, navem educere ex portu C. iz pristanišča krmariti, odriniti, navem moliri ab terra L. ali navem solvere C. odpluti, odjadrati, sidro dvigniti, tudi navis solvit C. ladja odplove, odjadra, navīs appellere ad ripam Ci. ali navim ad eum applicare Ci. ali naves applicare ad terram C. ali naves applicare ad Heraeum, naves applicare terrae L. ali navis ripae adplicatur Cu. pristati (pristajati), zasidrati k (ob, v), navem tenere in ancoris N. biti zasidran, deligare navem ad ancoram, deligare navem ad terram C. ladjo usidrati (zasidrati), usidrati (zasidrati) se, ascendere navem Ter. ali ascendere in navem N. ali conscendere navem C., N., L. ali conscendere in navem Ci., C. ali escendere in navem N. iti, stopiti (stopati) na ladjo, vkrca(va)ti se, navibus rem gerere H. voditi vojno na morju, vojskovati se na morju, nave, navibus venire Ci., L. na ladjah priti (prihajati), pripluti, in navi vehi Ci. ali nave ferri H. voziti se na ladji, pluti, jadrati, ladjati, navibus flumen transire C. prepluti, prečkati reko; preg.: ut etiam navem perforet, in qua ipse naviget Ci. ap. Q. = da sam sebi škoduje; navibus et quadrigis petimus bene vivere H. na vso moč, na vse duške, na vse kriplje, zelo; prim.: undique ad illos conveniunt et carpentis et navibus omnes qui digito scalpunt uno caput Iuv.; navem mortuo applicare Ps.-Q. utopljenca iz vode vleči = prepozno priti (komu) na pomoč.

2. metaf.
a) žensko spolovilo, osramje, sram: Pl., Macr.
b) ladja Ârgo (ozvezdje): Navis (navis) Argolica ali samo Navis (navis) Ci. (Arat.).

3. pren. ladja
a) (o državi): una navis est bonorum omnium Ci. ep., navis rei publicae fluctuans in alto tempestatibus seditionum ac discordiarum Ci.
b) o človeških razmerah: ubicumque es, in eadem es navi Ci. = je tvoja usoda ena in ista, dum tua navis in alto est, hoc age, ne … H. dokler je tvoja ladja na odprtem morju = dokler nisi na varnem, bodi previden.

portugiesisch portugalski; Portugiesische Galeere Tierkunde portugalska bojna ladja

μακρός 3 [Et. lat. macer, nem. mager (= prv. pom. dolg v primeri s širokostjo = tenek, suh)] [comp. μακρότερος, μάσσων, sup. μακρότατος, μήκιστος, adv. μήκιστα] 1. o prostoru: a) dolg, velik, visok, globok, silen, vitek; πλοῖον, ναῦς bojna ladja; dalek, oddaljen; μακροτέραν (ὁδόν) po daljši poti, ἐπὶ τὰ μακρότερα na dolgost, podolgoma, τὰ μακρότατα najbolj oddaljeni kraji; b) širok, prostran. 2. o času: dolg, dolgotrajen, obširen, μακρόν ἐστιν bilo bi preobširno (predolgotrajno), ἐέλδωρ želja, ki smo jo dolgo gojili. 3. adverb.: a) μακρόν, μακρά (βιβάς) z velikimi koraki, βοῶ glasno kričim, μακρὰ προσεύχομαι dolgo molim NT; b) διὰ μακροῦ daleč, od daleč; dolgo potem, οὐ διὰ μακροῦ ne dolgo (kmalu) potem, διὰ μακρῶν obširno; c) ἐπὶ μακρὸν πορεύομαι v dolgi vrsti, ὅσον (ἐπὶ) μακρότατον kar najdalje, ἐπὶ μακρότερον še več (bolj), ἐς τὰ μακρότατα kakor daleč je mogoče, προθυμέομαι trudim se na vso moč; d) μακρῷ pri komp. in sup. mnogo, daleko, kar; e) μακρῶς daleč, oddaljeno, obširno; μήκιστα naposled.

ναῦς, ἡ [Et. gen. νεώς iz νηϝός, lat. navis; acc. νῆα iz νῆϝα = lat. navem. – Obl. gen. νεώς, νηί, ναῦν, νεοῖν, νῆες, νεῶν, ναυσί, ναῦς; ep. νηῦς, νηός in νεός, νηί, νῆα, νῆ', νέα, νῆες in νέες, νηῶν in νεῶν, νήεσσι, νέεσσι in νηυσί; νῆας, νέας; gen. in dat. pl. tudi ναῦφι(ν); ion.: νεός, νηί, νέα, νέες, νέας; dor. νᾱός, νᾱΐ, νᾶες, νᾱῶν] ladja, troveslača, μακρά bojna ladja, μεγάλη tovorna ladja, κατὰ μίαν ναῦν τεταγμένοι tako da je bila ladja za ladjo postavljena.

πεντ-ήρης, ἡ sc. ναῦς (ἐρέσσω) ion. peteroveslarka, bojna ladja s petimi veslarskimi klopmi na vsaki strani.

τριᾱκόντ-ορος, ου, ἡ, ion. τριηκόντ-ερος (ἐρέσσω) bojna ladja na 30 vesel (za 30 veslačev).

τρι-ήρης, ους, ἡ, sc. ναῦς (τρίς, ἐρέσσω) triera, troveslača, bojna ladja s tremi vrstami veslarskih sedežev.

корабль m ladja; ladja v cerkvi;
парусный к. jadrnica;
военный к. bojna ladja;
линейный к. čezmorska ladja;
воздушный к. zrakoplov;
сжигать свой корабли narediti odločilen korak

линейный linearen;
линейная мера dolgostna mera;
линейные войска redna vojska;
линейный корабль linijska bojna ladja