Franja

Gefechtszone, die, cona neposrednega spopada, bojišče

Kampfplatz, der, Heerwesen, Militär vojskovališče; prizorišče bojev; bojišče; auf dem Kampfplatz bleiben obležati v boju

lizza¹ f borišče, bojišče (viteških iger) (tudi ekst.):
scendere, entrare in lizza pren. udeležiti se tekmovanja, diskusije

mègdān -ána m (t. mejdan, ar.)
1. boj, dvoboj: dijeliti, deliti s kim megdan dvobojevati se, bojevati se s kom; održati megdan dvobojevati, bojevati se; pozvati koga na megdan; biće dana za -a prišel bo čas, ko se boš lahko izkazal, pokazal
2. bojišče: izići na megdan; kažite mi gdje je megdan i megdandžija
3. poljana, trg: preko pašina -a ne smije nitko ni konja jahati

mȅzevo s (madž. mezö) bojišče

ȍgrāš m, ògrāšje s (t. ugraš) pesn.
1. spopad, bitka, boj: čeka zgodu da zametne krvavo ograšje
2. bojišče

ȍkršāj m
1. praska, spopad, boj, pokolj: proslavio se u mnogim -ima s neprijateljem
2. bojišče: kad se Vuk pojavio na književnom -u, polako su iščezavala iz umetničke poezije podražavanja klasičnoj poeziji

palestra ženski spol borišče, palestra, bojišče, boj, borba

pit¹ [pit] samostalnik
jama, votlina, špilja, duplina
anatomija votlina (npr. pit of the stomach trebušna votlina)
brezno, prepad (tudi figurativno) (the)
pekel; rudniški rov, jašek, rudnik
medicina brazgotina od koz, kozavost
gledališče, britanska angleščina parter, publika v parterju
ameriško borza za določeno blago (npr. wheat pit borza za pšenico)
arena, bojišče (zlasti za petelinji boj)
šport doskočna jama
narečno grob, jama; prostor, kjer se vozila oskrbujejo z bencinom (pri avtomobilskih dirkah)

refuse pit jama za smeti
figurativno to dig a pit for kopati komu jamo

plain³ [pléin] samostalnik
ravnina, ravan, nižava, poljana; bojišče
množina prerija

pulvis -veris, m, redko f (Enn., Pr.) (iz *pol-u̯is, indoev. kor. *pel- prah, močnik; prim. skr. pálalam zmleto sezamovo zrnje, kaša, gr. πάλη in παιπάλη prah, (fina) moka, πόλτος kaša, παλύνειν (za)mesiti, (po)trositi ječmenovo moko, lat. polenta, pollen, puls)

1. prah: Enn. ap. Non., S., L., Plin., Pr. idr., vis magna pulveris cernebatur C., multus erat in calceis pulvis Ci., pulvis carbonis O., fumantes pulvere campi V., canities perfusa pulvere V. (znamenje žalosti), pulvis et umbra sumus H., pulvis horrida Pr. = pepel; pesn.: novendiales pulveres H. devetdnevni = (še) sveži mrtvaški pepel, hibernus pulvis V. zimski prah = suha zima, altus V. prašna pot, pulvis eruditus Ci.; v stiku tudi samo pulvis Ci., L. stekleni prah, v katerega so matematiki risali s paličico (radius) svoje like: formas in pulvere describere L.; od tod meton. matematika: namquam eruditum illum pulverem attigistis Ci. nikdar se niste ukvarjali z matematiko, homunculus a pulvere et radio Ci. = matematik; preg.: sulcos in pulvere ducere Iuv. po prahu brazditi (delati brazde, orati) = zastonj se truditi; occ. prah borišča, prah bojišča, prah poprišča (področja, prizorišča): curriculo pulverem Olympicum colligere H., palaestra Eurotas, sol, pulvis Ci. poet., quasi Olympici certaminis pulvis Amm., pulvis belli Mart. ali bellicus, Martius Amm., duces non indecoro pulvere sordidi H., natio ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave (napore); pren.: dulcis sine pulvere palma H. brez truda pridobljena.

2. meton. (prim. arena) dirkališče, borišče, bojišče, poprišče, prizorišče, vadišče, vežbališče, torišče: Mart. idr., domitant in pulvere currus V.; pren. prizorišče, poprišče ali torišče kakega delovanja: in suo pulvere (po svojem tiru) noster currat equus O., doctrinam in solem et pulverem produxit Ci. ali educenda dictio est ex domesticā exercitatione in pulverem Ci. na javno torišče, ad forensem pulverem Q.

3. metaf. zemlja, prst, gruda: Etrusca Pr., pulvis exiguus H. peščica prsti (pri pogrebu), iacto ter pulvere curras H., pulvis coctus Stat. opeka; poseb. glina, ilovica: Mart. idr., pulvis Puteolanus Sen. ph., Stat.; tudi samo pulvis Plin., Vitr. puteolska glina, puteolanka.

Opomba: Soobl. pulver -eris, m: Ap.

rȁtīšte s bojišče: izvještaji sa -a povoljni su

rázbōj -oja m
1. statve: od tkanja samom rukom dođe se poslije do -a
2. šport. bradlja: izvoditi vježbu na -u
3. bojišče: eno ih na krvavom -u
4. bojevanje: Ljubiša pak hodao po lovu i -u, donosio krzna i divljači
5. dial. vlom: da mi plati lopov kućni razboj

rázbojīšte s, ràzbojīšte s bojišče: Napoleon je ostao gospodar -a

ruedo moški spol obseg; okolica; rob; okrogla rogoznica; bikoborba bojišče (v areni)

a todo ruedo za vsak primer
coger cinco varas de ruedo meriti pet sežnjev v obsegu

scacchiēre m

1. redko šahovnica:
a scacchiere šahovniško, kot na šahovnici

2. voj. bojišče

3.
Cancelliere dello scacchiere lord zakladnik

Schlachtfeld, das, bojišče

terreno² m

1. zemlja, zemljišče, teren, površina; zazidalna površina:
terreno di bonifica meliorirano zemljišče
terreno boschivo gozdna površina
preparare il terreno pripraviti zemljišče; pren. pripraviti teren
tastare il terreno pren. sondirati teren

2. bojišče:
acquistare, guadagnare terreno pren. napredovati
disputare il terreno pren. odločno se boriti za kaj
incontrarsi in terreno neutro pren. prizadevati si za, iskati kompromis
restare sul terreno pasti na bojišču
scendere sul terreno spopasti se

3. tla:
terreno minato minsko polje; pren. zahrbtna, nevarna tema
sentirsi mancare il terreno sotto i piedi pren. zgubiti, zgubljati tla pod nogami

4.
terreno di gioco šport igrišče

vȍjīšte s bojišče: u ratu s Turcima 1912 postojala su četiri -a, srpsko, crnogorsko, bugarsko i grčko

бойови́ще -а с., bojíšče -a s.