Franja

nápun -a -o
1. poln, bohoten: -o cvijeće, cveće bohotno cvetje
2. poln: -i cvijet, cvet polni cvet

niteō -ēre -uī

1. biti masten: qui nitent unguentis, qui fulgent purpurā Ci.

2. dobro rejen, porejen, obilen, tolst, masten, debel, bohoten biti: parcius n. H., sinere in proprius membra nitere bonis Pr., unde sic, quaeso, nites aut quo cibo fecisti tantum corporis? Ph., tellus nitet Petr., arbores nitent (sc. agri) Plin.; od tod tudi

2. lep, čeden, ličen, zal, brhek biti: miseri, quibus intentata nites H. ki ne poznajo tvoje lepote, nitet ante alias regina Stat.

3. obilovati, obilo (v izobilju) biti česa: quod (sc. vectigal) … in pace niteat Ci., res ubi magna nitet domino sene H., omnia nobilibus oppidis nitent Plin.

4. svetiti se, blesteti, lesketati se, bleščati se (ljubko in lepo, zlasti o gladkih in mastnih stvareh): nitet diffuso lumine caelum Lucr., luna potest solis radiis percussa nitere Lucr., deterius Libycis olet aut nitet herba lapillis? H., carmina ni sint, ex numero Pelopis non nituisset ebur Tib., in quo diversi niteant cum mille colores O., aera nitent usu O., vere nitent terrae O., nitent templa marmore T., murice tinctā veste nites Mart.; metaf. svetiti se = odlikovati se: illorum vides quam niteat oratio Ci., ubi plura nitent in carmine H. — Od tod pt. pr. nitēns -entis

1. masten: coronatus nitentes malobathro Syrio capillos H.

2. (po)rejen, tolst: taurus V.; (o njivah in rastlinstvu) dobro obdelan, sveteč se, bohoten, vesel: campi, culta V., herba O., arbor Gell.; od tod (o osebah) lep, brhek: uxor Cat., cum desiderio meo nitenti … libet iocari Cat., qua nullā nitentior … femina O. gorša.

3. obilovajoč, obilen, poln, napolnjen: mensae H. polne.

4. sveteč se, svetel, bleščeč, blesteč, lesketajoč se: oculi V., frondes auro nitentes V. od zlata lesketajoče se, zlatobleščeče, Cyclades H. (zaradi kamnolomov marmorja), arma … nitentia ante rem, deformia inter sanguinem et vulnera L., Lucifer Tib., astra O., solis equi Val. Fl., nitentior ostro flos O.; metaf. sijajen, imeniten, odličen, izvrsten, izboren, izreden, slaven: Lucretius, consul anni prioris, recenti gloria nitens L., oratio (naspr. horrida) Ci., non patre nitens linguave Sil., ingenium Stat. jasen, bister; subst. n. pl.: aetas defodiet condetque nitentia H.

nitidus 3, adv. -ē (nitēre)

1. masten, gladek: quos pexo capillo nitidos … videtis Ci., caesaries n. V., coma nitidissima nardo O., palaestra O. (ker so se borci natirali z oljem), si bene floruerint oleae, nitidissimus annus O. prav mastno, tj. z oljem prav bogato leto, (sc. anguis) nitidus iuventā V. mladostno gladka (po levitvi).

2.
a) (po)rejen, debel, tolst, zdrav: si … pecudis iecur nitidum atque plenum est Ci., iumenta N., equi V., equus parum nitidus Gell., vaca O., me pinguem et nitidum vises H., rusticus Tib., virium robur plenius nitidiusque L.; (o nasadih in rastl.) bujen, bohoten, cvetoč, rodoviten: quos ego campos antea collesque nitidissimos viridissimosque vidissem, hos ita vastatos nunc ac desertos videbam, ut … Ci., nitidae fruges Lucr., nitidissima arboris pars Plin.
b) lep, zal, čeden, ličen, brhek; femina Pl., si nitidior sis filiae nuptiis Pl., ex nitido fit rusticus H. iz brhkega meščana, iuvenis volsus et nitidus Hier., miles veste nitidus Veg.

3. sveteč se, svetel, bleščeč: nitidiae ut aedes meae sint Pl., in picturis … alius nitidā laetā collustratā (sc. formā) delectatur Ci., nitidis (sc. od marmorja) fundata pecunia villis H., ebur n. O., aries nitidissimus auro O., n. dies O. jasen, aether Val. Fl., sol caput nitidum ferrugine texit V.

4. metaf. sijajen, imeniten, odličen, čeden, ličen, čist: oratio, genus verborum Ci., verba nitidiora Ci., quae verba nitidiore in parte videntur sordida Q., nitida illa et curata vox Q., Isocrates in diverso dicendi genere nitidus et comptus Q., nitidioris vitae instrumenta Plin., nitidae res Iuv. čisto življenje, nitidus sensus Cl.; adv. nitide nitere, cenare, accipere aliquem Pl., ros marinum colliges nitidissime in prato Marc.

òbīlan -lna -o, ȍbīlan -lna -o
1. obilen, bogat: naša je zemlja -a prirodnim bogatstvima; u znanju; obilan znanjem; obilan izbor
2. bujen, bohoten: -a kosa, brada
3. izdaten, rodoviten: -a priroda
4. ekspr. blesteč: obilan duh

opulent, e [-lɑ̃, t] adjectif zelo bogat; obilen; bujen, bohoten

famille féminin opulente zelo bogata družina
poitrine féminin opulente bujne prsi

opulént -ă (-ţi, -te) adj.

1. bogat, obilen, opulenten

2. bujen, bohoten

opulēnto agg.

1. knjižno obilen, bogat:
società opulenta družba izobilja

2. pren. bohoten; bujen:
donna opulenta bohotna ženska

plantureux, euse [plâtürö, z] adjectif obilen; bohoten, bujen; ploden; familier debel, zajeten

repas masculin plantureux obilen obed

proud¹ [práud] pridevnik (proudly prislov)
ponosen (of na)
domišljav, ošaben (as kot)
s čimer se lahko ponaša; sijajen, krasen (npr. ladja); samozavesten
biologija bujen, bohoten, ki divje raste; narasel (voda)
poetično isker, ognjevit (konj)
zoologija pojav

that is nothing to be proud of s tem se res ni treba ponašati
medicina proud flesh divje meso

rambling [rǽmbliŋ]

1. samostalnik
popotovanje (peš); sprehod, izlet

2. pridevnik (ramblingly prislov)
potepuški, potepinski, klateški, pohajkovaški; (o govorjenju) brezzvezen, razvlečen, obširen, razblinjen; (o osebi) nejasen, oddaljujoč se (od téme); (o hiši) nepravilno postavljen; (o rastlinah) ki se širi, bujno raste; bohoten

rampant [rǽmpənt] pridevnik (rampantly prislov)
besen, divji, napadalen, razsajajoč; razposajen, objesten, razuzdan, nebrzdan; bujen, bohoten, hitro rastoč, ki se naglo širi

to be rampant razmahniti se
to grow rampant naglo se širiti, ne več meja poznati

rank³ [ræŋk] pridevnik (rankly prislov)
obilen, bohoten, razkošen (with z)
(pre)bújen, košat; bujno porastel z, zaraščen; gosto raščen; (o zemlji) ploden, roden, masten; vnet, zažgan, žaltav, žarek; oduren, ostuden, ogaben, zoprn, grob, odbijajoč, smrdljiv; nedostojen, nespodoben, obscen, pohoten, pokvarjen; močan; skrajni; čist(i), očiten, očit, popoln, pravi
domačno slab, hudoben

rank language nespodobno govorjenje
a rank lie debela (gola, očitna) laž
rank nonsense pravi (popoln) nesmisel
rank swindle očitna sleparija, goljufija
rank treason prava (pravcata), očitna izdaja (izdajstvo)

rȁzbujao -ala -o bujen, bohoten, razbohoten

rigoglioso agg.

1. bot. bujen, bohoten

2. pren. živahen; bohoten

roody [rú:di] pridevnik
bujen, bohoten

saturo agg.

1. kem., fiz. nasičen; zasičen

2. pren. prepoln, bohoten, prekipevajoč

sūcidus (succidus) 3 (sūcus, succus) sočen, sočnat, svež: solum Ap., ficus Cael. (naspr. aridus), lana Varr., Cels., Plin., Iuv. sveža, pravkar odstrižena, še umazana volna, ki so ji pripisovali posebno zdravilno moč; tako tudi sucida vellera quinque Mart. in sordes sucidae (sc. pecudum) Plin.; metaf. sočen, sokovit = bujen, bohoten, ráščav: mulier Pl.

üppig bohoten, bujen, obilen

vagrant [véigrənt]

1. pridevnik (vagrantly prislov)
potepuški, vagabundski, ciganski, nomadski, klateški; potikajoč se, potepajoč se
botanika bujno rastoč, bohoten
figurativno nestalen, neurejen, kapricast, muhast

vagrant imagination blodna domišljija
a vagrant musician, minstrel potujoči muzikant, pevec
to lead a vagrant life živeti potepuško (vagabundsko) življenje

2. samostalnik
pravno potepuh, vagabund; berač; krošnjar; pocestnica, prostitutka

цветистый pisan; cvetoč (pren.) bohoten (stil.)