Franja

Demetra samostalnik
(starogrška boginja) ▸ Démétér [ókori görög istennő]

Gaja samostalnik
(starogrška boginja) ▸ Gaia [ókori görög istennő]

germanski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o Germanih) ▸ germán
2. (o območju) ▸ germánPrevladovali so gostje z germanskih trgov, Češke in domači gostje. ▸ A germán piacról érkező, a cseh és a hazai vendégek voltak túlsúlyban.

3. (o jezikovni skupini) ▸ germánIme Karel je po izvoru germansko. ▸ A Károly germán eredetű név.
Povezane iztočnice: germanski jeziki

4. (o lastnosti) ▸ germánV sebi imam germansko natančnost po mami in seveda južnjaško, bosansko sentimentalno dušo po očetu. ▸ Anyai ágon a germán pontosság, apai ágon meg persze a déli, szentimentális bosnyák lélek jellemző rám.

helenski pridevnik
v zgodovinskem kontekstu (o Helenih) ▸ hellén

Hera samostalnik
(starogrška boginja) ▸ Héra [ókori görög istennő]

Hestija samostalnik
(starogrška boginja) ▸ Hesztia [ókori görög istennő]

Junona samostalnik
(starorimska boginja) ▸ Júnó [ókori római istennő]

kaos samostalnik
1. (zmeda; nered) ▸ káoszPonekod po nižinah je včeraj prvič v tej zimi zapadlo nekaj več snega, kar je v prometu povzročilo pravi kaos. ▸ Tegnap ezen a télen először néhány alacsonyabban fekvő vidéken kicsit több hó esett, valóságos káoszt okozva a forgalomban.

2. (o vesolju) ▸ káoszSile kaosa je poosebljala boginja morja Tiamat, ki je vzela prav zmaja za svoj simbol. ▸ A káosz erőit Tiamat, a tenger istennője testesítette meg, aki a sárkányt választotta jelképéül.

ljubez|en¹ [é] ženski spol (-ni …)

1. die Liebe, -liebe (Božja Gottesliebe, bratska Bruderliebe, hčerinska Tochterliebe, krščanska Christenliebe, materinska Mutterliebe, očetovska Vaterliebe, opičja Affenliebe, otroška Kindesliebe, sestrska Schwesterliebe, starševska Elternliebe, do bližnjega Nächstenliebe, do domovine Vaterlandsliebe, do otrok Kinderliebe, do samega sebe Selbstliebe, do živali Tierliebe, med zakoncema Gattenliebe, med sorojenci Geschwisterliebe)
nesrečna ljubezen unglückliche Liebe
platonična ljubezen platonische Liebe
posebna ljubezen (posebno nagnjenje) die Vorliebe
telesna ljubezen sinnliche Liebe
kupivna ljubezen die käufliche Liebe
…ljubezi/po ljubezi/iz ljubezi Liebes-
(boginja die Liebesgöttin, bog der Liebesgott, čar der Liebeszauber, dokaz der Liebesbeweis, izguba der Liebesverlust, nesposobnost die Liebesunfähigkeit, odtegovanje der Liebesentzug, poroka iz die Liebesheirat, potreba po das Liebesbedürfnis, priznanje das Liebesbekenntnis, sreča v das Liebesglück, umetnost die Liebeskunst, zagotavljanje Liebesbeteuerungen množina, zakon iz die Liebesehe, znamenje das Liebeszeichen, žrtev iz das Liebesopfer)
vračanje ljubezni die Gegenliebe
bolan od ljubezni liebeskrank
nesposoben ljubezni liebesunfähig
potreben ljubezni liebebedürftig
ljubezen na prvi pogled Liebe auf den ersten Blick
iz ljubezni aus Liebe
z ljubeznijo in Liebe, mit Liebe
vračati ljubezen jemandem die Liebe erwidern, jemanden wiederlieben
ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen
stara ljubezen ne zarjavi alte Liebe rostet nicht

2. (ljubeča skrb, naklonjenost) die Zuwendung (otroci potrebujejo mnogo ljubezni Kinder brauchen sehr viel Zuwendung)

3. (zveza, razmerje) die Liaison

ljubezen samostalnik
1. (močna naklonjenost) ▸ szeretetNekoč bom zaslužil dovolj denarja in poplačal tvojo brezpogojno ljubezen. ▸ Egy nap elég pénzt keresek majd és meghálálom a feltétel nélküli szeretetedet.Sedaj hrepenim po ljubezni, ki je nisem bil nikoli deležen. ▸ Most a soha meg nem tapasztalt szeretetre vágyom.
2. (o intimnem odnosu) ▸ szerelemTrenutno sem samska, čeprav hrepenim po ljubezni. ▸ Jelenleg egyedülálló vagyok, pedig vágyom a szerelemre.Čutil sem, kako zelo je bila lačna ljubezni, jaz pa sem to izkoristil. ▸ Éreztem, mennyire éhes a szerelemre, én pedig kihasználtam ezt.
Med njima se je vnela ljubezen in zvezo sta sklenila s poroko. ▸ Lángra lobbant közöttük a szerelem, és kapcsolatukat házassággal zárták.
Povezane iztočnice: ljubezen na daljavo

3. (ljubljena oseba) ▸ szerelemPoročil se je s svojo ljubeznijo iz otroštva Mary in postal oče štirih otrok. ▸ Maryvel, gyermekkori szerelmével házasodott össze, és négy gyermek apja lett.Mnogo ljudi postane izjemno občutljivih, ko srečajo ljubezen svojega življenja. ▸ Sok ember kivételesen érzékennyé válik, amikor találkozik élete szerelmével.
Sopomenke: ljubi, fant

4. (o dejavnosti) ▸ szerelemNjena največja ljubezen poleg glasbe so delfini. ▸ A zene mellett a legjobban a delfineket szereti.
Moja največja ljubezen je amatersko gledališče. ▸ A legnagyobb szerelmem a műkedvelő színház.
Moja prava ljubezen je umetnostna zgodovina, že od gimnazijskih let. ▸ Az igazi szerelmem a művészettörténet – már a gimnáziumi évektől kezdve.

5. (seks) ▸ szerelemTelesna ljubezen spodbuja sproščanje hormonov sreče in zadovoljstva. ▸ A testi szerelem az öröm és az elégedettség hormonjait szabadítja fel.
Če se za približno dvanajst minut predamo ljubezni, se stopi skoraj 400 kalorij. ▸ Ha körülbelül tizenkét percre átadjuk magunkat a szerelemnek, közel 400 kalória ég el.
Nobena mesena ljubezen ni vredna cene življenja, najmanj tista s prostitutko. ▸ Semmilyen testi szerelemért nem éri meg kockáztatni az életet, legkevésbé pedig a prostituálttal folytatottért.

ljubézen love (do koga of, for someone); affection; passion; fondness; liking; fancy; amour, love affair

ljubézen do bližnjega love of one's neighbour, charity, Christian love
materinska ljubézen mother's love, maternal love
platonična ljubézen platonic love
stara ljubézen old flame
bratovska ljubézen brotherly love
nenaravna ljubézen unnatural love
prva, mlada, petošolska ljubézen first love, calf love, puppy love
nesrečna ljubézen disappointment in love
svobodna ljubézen promiscuity
ljubézen do domovine the love of one's country, patriotism
ljubézen iz koristoljubja cupboard love
(ne)vračana ljubézen (un)requited love
boginja ljubézni goddess of love
otrok ljubézni love child, natural child, illegitimate child
gineč od ljubézni lovesick
zakon, poroka iz ljubézni love match, arhaično love in a cottage
razkritje ljubézni declaration of love
ljubézen je slepa love is blind
zanj je to bila ljubézen na prvi pogled with him it was a case of love at first sight
v ljubézni in vojni je vse dovoljeno all's fair in love and war
gojiti ljubézen do to have warm feelings for
napraviti kaj iz ljubézni to do something for love
umirati od (same) ljubézni to be dying all for love
vračati ljubézen za ljubézen to return someone's affection
stara ljubézen ne zarjavi old love never fades

maščevanj|e srednji spol (-a …) die Rache, die Vergeltung; dejanje: der Racheakt
krvno maščevanje die Blutrache
načrt za maščevanje der Racheplan
obljubiti maščevanje Rache schwören
terjati maščevanje nach/um Rache schreien
… maščevanja Rache-
(angel der Racheengel, bog der Rachegott, boginja die Rachegöttin, prisega der Racheschwur)
želja po maščevanju Rachegedanken množina

mati ženski spol (mater|e …)

1. die Mutter; otrokova: die Kindesmutter
rodna mati leibliche Mutter
neporočena/nezakonska mati uneheliche Mutter
-mutter (brezsrčna Rabenmutter, kraljica mati Königinmutter, mati levinja Löwenmutter, nadomestna Ersatzmutter, krušna Ziehmutter)
druga mati (na las podobna materi) ganz die Tochter ihrer Mutter
navezanost na mater die Mutterbindung
brez matere mutterlos (sirota brez matere mutterloses Kind)
slab/ugoden za matere predpisi ipd.: mütterfeindlich/mütterfreundlich
posvetovalnica za matere die Mutterberatungsstelle
umor/uboj matere der Muttermord
zaščita matere der Mutterschutz

2.
boginja mati die Muttergottheit
cerkev mati die Mutterkirche
figurativno mati država Vater Staat
mati narava Mutter Natur
|
figurativno previdnost je mati modrosti/porcelanaste sklede Vorsicht ist die Mutter der Weißheit/Porzellankiste
držati se matere za predpasnik der Mutter an der Schürze hängen

morj|e [ó] srednji spol (-a …) geografija das Meer; pomorstvo die See
geografija Baltiško morje die Ostsee
Beringovo morje Beringmeer
Črno morje Schwarzes Meer
Egejsko morje Ägäisches Meer, die Ägäis
Jadransko morje Adriatisches Meer, die Adria
Južno morje die Südsee
Karibsko morje Karibisches Meer
Kaspijsko morje Kaspisches Meer
ledeno morje Eismeer
Ligursko morje Ligurisches Meer
Marmorno morje Marmarameer
Mrtvo morje Totes Meer
Sargaško morje die Sargassosee
Severno ledeno morje Polarmeer
Rdeče morje Rotes Meer
Severno morje die Nordsee
Sredozemsko morje Mittelmeer
Tirensko morje Tyrrhenisches Meer
geografija vrste: globoko morje Tiefsee
obalno morje Küstenmeer
obcelinsko morje Schelfmeer
odprto morje Hochsee, pomorstvo hohe See, offene See
plitvo morje (šelf) Flachsee
robno morje Randmeer
sredozemsko morje Binnenmeer
stransko morje Nebenmeer
bibavični pas morja das Wattenmeer
pomorstvo mirno morje die Meeresstille
pomorstvo razburkano morje [rauhe] raue See
pomorstvo vzvalovljeno morje rollende See
figurativno Meer, ein Meer von (krvi ein Meer von Blut, luči Lichtmeer, Lichtermeer, ein Meer von Licht, megle Nebelmeer, peska Sandmeer, plamenov Flammenmeer, peska Sandmeer, skalno Blockmeer, Felsenmeer)
… morja Meeres-
(biologija die Meeresbiologie, ekologija die Meeresökologie, geologija die Meeresgeologie, globina die Meerestiefe, boginja Meeresgöttin, karta die Meereskarte, bog der Meeresgott, površina die Meeresoberfläche, svetlikanje das Meerleuchten, Meeresleuchten)
na morju auf dem Meer, (na obali) am Meer
na odprtem morju auf hoher See
vojska cilj na morju das Seeziel
meja na morju die Seegrenze
carinska meja na morju die Seezollgrenze
nesreča na morju der Seeunfall, die Seenot
pogled na morje der Meeresblick
na morje (proti morju) seewärts, meerwärts
prevlada na morju die Seeherrschaft
vojna na morju der Seekrieg
geografija nad morjem (nadmorske višine) über dem Meeresspiegel
pod morjem unter dem Meeresspiegel
po morju auf dem Meer, transportirati: auf dem Seeweg
po suhem in po morju über Land und Meer
potovanje po morju die Seereise, vožnja: die Seefahrt
v morje ins Meer
figurativno nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
z morja vom Meer
veter z morja der Seewind

morsk|i¹ [ô] (-a, -o) marin; živalstvo, zoologija meerbewohnend; Meer(es)-, See- (usedline množina Meeresablagerungen množina, bog der Meeresgott, pesek der Seesand, ptič der Seeflieger, ribolov die Seefischerei, sesalec das Meeressäugetier, zaliv die Meeresbucht, zrak die Meeresluft, Seeluft, pošast das Seeungeheuer, alga die Meeresalge, boginja die Meergöttin, cesta die Meeresstraße, hidrografija die Meereskunde, karta Meereskarte, klima das Meeresklima, vojska mina die Seemine, pošast das Meerungeheuer, površina die Meeresoberfläche, rastlinstvo die Meeresflora, živalstvo die Meeresfauna)
morsko zelen meergrün, seegrün

Neftis samostalnik
(staroegipčanska boginja) ▸ Neftisz [ókori egyiptomi istennő]

sonc|e [ó] srednji spol (-a …) die Sonne (tudi astronomija) (jesensko Herbstsonne, jutranje Morgensonne, polnočno Mitternachtssonne, zimsko Wintersonne, zahajajoče Abendsonne)
tehnika umetno sonce künstliche Sonne
tehnika višinsko sonce Höhensonne
morsko sonc živalstvo, zoologija der Sonnenstern (bodičasto Stachelsonnenstern)
… sonca Sonnen-
(položaj der Sonnenstand, boginja die Sonnengöttin, bog der Sonnengott, častilec der Sonnenanbeter, čaščenje/kult die Sonnenanbetung, der Sonnenkult)
ki ljubi sonce rastlinstvo, botanika sonneliebend
jasen kot sonce sonnenklar
najbližji soncu ( der ) sonnennächste
sonce je visoko/nizko die Sonne steht hoch/niederig
sonce žari die Sonne lacht
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein
brez sonca sonnenlos
na soncu astronomija auf der Sonne, ležati ipd.: in der Sonne
greti se na soncu sich in der Sonne aalen
na soncu dozorel sonnengereift
pražiti se na soncu sich in der Sonne rösten
od sonca von der Sonne
od sonca osvetljena stran die Tagseite
obsijan od sonca besonnt
ogorel od sonca sonnengebräunt
ožig od sonca der Sonnenbrand
pod soncem unter der Sonne
prostor pod soncem der Platz an der Sonne
proti soncu gegen die Sonne
ki se koplje v soncu durchsonnt
z malo sonca sonnenarm
kjer sonce gotovo sije sonnensicher

sumerski pridevnik
v zgodovinskem kontekstu (o Sumercih) ▸ sumer, sumér

usod|a [ó] ženski spol (-e …)

1. das Schicksal (življenjska Lebensschicksal, begunca Flüchtlingsschicksal, emigranta Emigrantenschicksal)
težka usoda die Härte des Schicksals
… usode Schicksals-
(boginja die Schicksalsgöttin, črta die Schicksalslinie, drama das Schicksalsdrama, nit der Schicksalsfaden, skupnost die Schicksalsgemeinschaft, tragedija die Schicksalstragödie, udarec der Schicksalsschlag)
… v usodi Schicksals-
(tovariš der Schicksalsgenosse, Schicksalsgefährte); v frazah tudi: das Geschick
doživeti udarce/udarec usode vom Geschick eingeholt werden
biti prepuščen usodi preisgegeben werden
prepustiti usodi seinem Schicksal überlassen
imeti skupno usodo z sein Schicksal teilen mit
vdan v usodo schicksalsergeben
vdati se v usodo sich in sein Geschick ergeben
roka usode die Fügung des Schicksals, die Schicksalsfügung

2. (sreča, zla sreča) das Los (človeška Menschenlos, mornarska Seemannslos, pesniška Dichterlos)
spremenljiva usoda (spremenljiva sreča) Wechselfälle des Lebens
(kar nam je usojeno) die Fügung, die Schickung

3. (poguba) das Verhängnis

usóda suerte f ; destino m ; fatalidad f ; hado m ; sino m ; (muhasta) fortuna f

zla usoda mala fortuna f
moč usode la fuerza del sino
človeška usoda suerte f humana
boginja usode Fortuna f
doživeti isto usodo correr la misma suerte
prepustiti koga njegovi usodi abandonar a alg a su suerte