Franja

mis|el ženski spol (-li …)

1. der Gedanke, -gedanke (najljubša Lieblingsgedanke, osnovna Grundgedanke, postranska Nebengedanke, skrita Hintergedanke, vodilna Leitgedanke, zaključna [Schlußgedanke] Schlussgedanke; na beg Fluchtgedanke, na maščevanje Rachegedanke, na poroko Heiratsgedanke, na samomor Selbstmordgedanke, na smrt Todesgedanke, na umor Mordgedanke)
… misli Gedanken-
(bogastvo die Gedankenfülle, branje das Gedankenlesen, globina die Gedankentiefe, igra das Gedankenspiel, izmenjava der Gedankenaustausch, naval medicina das Gedankenjagen, polet der Gedankenflug, prenos die Gedankenübertragung, preskok der Gedankensprung, sled medicina die Gedankenfolge, tok der [Gedankenfluß] Gedankenfluss)
slušno dojemanje lastnih misli medicina das Gedankenlautwerden
brati misli Gedanken lesen
znati brati misli ein Gedankenleser sein
hiter kot misel gedankenschnell

2. (pojem, ideja) der Gedanke, -gedanke, die Idee, -idee (Boga Gottesgedanke, Gottesidee, enakosti Gleichheitsgedanke, Gleichheitsidee, miru Friedenssgedanke, Friedensidee, medicina prisilna Zwangsidee, svobode Freiheitsgedanke, vodilna Leitidee)
nora misel eine Kateridee, Schnapsidee
…misli Ideen-
(beganje medicina die Ideenflucht)
poigravati se z mislijo mit dem Gedanken spielen/liebäugeln
figurativno želja je rodila to misel der Wunsch ist/war (hier) Vater des Gedankens
z mislijo na kalorije kalorienbewusst

3. (mišljenje) v kaki stroki, deželi ipd.: das Denken (kitajska misel das chinesische Denken, sodobna biološka misel das biologische Denken der Gegenwart)

4.
misel (predvsem) na kaj das -denken
(prestiž Prestigedenken, profit Profitdenken, uspeh Erfolgsdenken, varnost Sicherheitsdenken)

5.
nenadna misel (pomisel, preblisk) der Einfall
priti na misel komu einfallen (prišlo mi je na misel es ist mir eingefallen), auf den Gedanken kommen/auf etwas kommen (ich bin auf den Gedanken gekommen, ich bin darauf gekommen), na noro misel: verfallen auf (wie bist du darauf verfallen?)
spet priti na misel [wiedereinfallen] wieder einfallen

6.
misli množina (mnenje) Ansichten množina
biti istih misli z (die) Ansichten teilen mit

7.
misli množina (mnenje) die Meinung
svoboda misli die Denkfreiheit, Gedankenfreiheit, Meinungsfreiheit
(premišljevanje) Gedanken množina; der Sinn
zatopiti se v misli sich in Gedanken vertiefen
zatopljen v misli selbstvergessen, gedankenverloren, gedankenversunken, in Gedanken vertieft/versunken
spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
v mislih gedanklich
v mislih pregledati Revue passieren lassen
ne iti iz misli nicht aus dem Sinn gehen/kommen
imeti v mislih etwas im Sinn haben, denken an
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn

8.
rastlinstvo, botanika dobra misel der Dost

miseln|i (-a, -o) gedanklich; denkerisch; ideell; Gedanken-, Denk-; denkerisch; Gedanken-; (akt der Denkakt, dosežek die Denkleistung, eksperiment das Gedankenexperiment, kontekst der Gedankenzusammenhang, korak der Gedankenschritt, der Denkschritt, obrazec das Denkschema, proces der [Denkprozeß] Denkprozess, der Denkvorgang, prostor der Denkraum, sistem das Denksystem, Gedankensystem, svet die Gedankenwelt, Ideenwelt, vzorec das Denkmodell, das Denkmuster, dediščina das Gedankengut, drža die Denkhaltung, forma die Denkform, igra das Denkspiel, kategorija die Denkkategorie, lenoba die Denkfaulheit, lirika die Gedankenlyrik, metoda die Denkmethode, naloga die Denkaufgabe, napaka der Denkfehler, navada die Denkgewohnheit, nujnost der Denkzwang, praznina die Gedankenleere, raven die Denkebene, revščina die Gedankenarmut, sposobnost das Denkvermögen, tehnika die Denktechnik, vsebina der Denkinhalt, zastavitev der Denkansatz, zgradba das Gedankengebäude, zveza die Gedankenverbindung, der Gedankenzusammenhang, bogastvo der Gedankenreichtum)
miselno reven gedankenarm
miselno bogat gedankenreich

mornarica samostalnik
1. (o vojski) ▸ haditengerészet Mornarica v okviru ofenzive izvaja operacije, s katerimi želi odpreti pot kopenskim silam vzdolž obale. ▸ A haditengerészet az offenzíva keretében olyan műveleteket végez, amelyekkel a gyalogság számára szeretné megnyitni az utat a part mentén.
Povezane iztočnice: vojna mornarica, vojaška mornarica

2. (o ladjah ali floti za določen namen) ▸ flotta, tengerészet
Slovenski ljubiteljski mornarici moramo prišteti še številne tuje, praviloma večje in dražje barke, ki so si izbrale priveze ob naši obali. ▸ A szlovén amatőr flottához hozzá kell számítanunk a számos külföldi, rendszerint nagyobb és drágább bárkákat, amelyek a mi partjainknál választottak kikötőhelyeket.
Španija si je kot prva osvajalka čezmorskih dežel kmalu nagrabila ogromno bogastvo in zgradila močno mornarico. ▸ Spanyolország a tengerentúli országok első hódítójaként rövidesen hatalmas vagyonra tett szert és erős flottát épített.
Povezane iztočnice: trgovska mornarica

nagrabíti (-im) perf.

1. rastrellare; ekst. racimolare

2. pren. ammucchiare, ammassare, mettere insieme:
nagrabiti bogastvo ammassare un patrimonio

naráven natural; true to nature; (prirojen) innate; (pravi, pristen) genuine, true, inartificial; (iskren) open, frank, sincere, artless; (neprisiljen) unaffected, unconstrained

narávno čudo prodigy
narávni dar gift of nature
narávne lepote natural beauties pl
narávni nagon instinct
narávni pojav natural phenomenon, pl -mena
narávni proizvod natural product
narávna sila, moč natural force
narávna selekcija natural selection
narávno stanje natural state
narávni zakon law of nature, natural law
portret (kip) v narávni velikosti life-sized portrait (statue)
narávne sile physical agents pl
narávno bogastvo natural resources pl

naravn|i (-a, -o) Natur- (biser die Naturperle, kamen der Naturstein, kavčuk der Naturkautschuk, led das Natureis, material der Naturwerkstoff, most die Naturbrücke, prizor das Naturschauspiel, proizvod das Naturprodukt, prostor der Naturraum, riž der Naturreis, rog das Naturhorn, sat die Naturwabe, spomenik das Naturdenkmal, talent die Naturbegabung, das Naturtalent, zakon das Naturgesetz, barva die Naturfarbe, konstanta die Naturkonstante, kozmetika die Naturkosmetik, lepota die Naturschönheit, mera das Naturmaß, religija die Naturreligion, sila die Naturkraft, skodranost die Naturwelle, smola das Naturharz, substanca der Naturstoff, svila die Naturseide, tla množina der Naturboden, znamenitost die Natursehenswürdigkeit, barvilo der Naturfarbstoff, bogastvo der Naturreichtum, Naturschätze množina, božanstvo die Naturgottheit, črevo der Naturdarm, čudo das Naturwunder, gnojilo der Naturdünger, krogotok der Naturumlauf, ravnovesje der Naturhaushalt, stanje der Naturzustand, vlakno die Naturfaser)

pomágati (-am)

A) imperf., perf.

1. aiutare, assistere, sostenere; dare una mano a, coadiuvare:
pomagati sosedu aiutare il vicino
pomagati na polju, v kuhinji aiutare nel lavoro dei campi, in cucina

2. (prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja) sostenere, appoggiare, soccorrere, rimediare; giovare:
pomagati komu v nesreči sostenere uno nella disgrazia
pomagati pri utrpljeni škodi rimediare ai danni sofferti
tvoji nasveti niso dosti pomagali i tuoi consigli non sono giovati a molto

3. jur. ekst. favoreggiare, fiancheggiare, spalleggiare; pren. pejor. tener bordone a qcn.

4. ekst. (biti bolje) valere; servire, giovare:
kaj pomaga ugovarjati? che vale protestare?
pri njem ne pomagata ne palica ne jok con lui non servono né le buone né le cattive
pren. kopeli so mu pomagale na noge i bagni gli hanno giovato molto
tu ne pomaga več nobena maža non c'è proprio niente da fare
kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja a che serve tutto l'oro del mondo se non c'è la salute?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pomagati otroku na svet assistere (la madre) al parto; aiutare a venire alla luce, al mondo
evf. pomagati komu v jamo essere colpevoli della morte di qcn.
pren. italijanščino je govoril, da bog pomagaj masticava male l'italiano

B) pomágati si (-am si) perf., imperf. refl.

1. aiutarsi:
pri plezanju si je pomagal z rokami in nogami si arrampicava aiutandosi con le mani e coi piedi

2. valersi di, servirsi di, giovarsi di:
pomagati si s primerom, z nasvetom giovarsi di un esempio, valersi di un consiglio
pomagati si z zvijačo ricorrere all'astuzia, all'inganno
pomagati si s slovarjem (pogledati v) ricorrere al dizionario
PREGOVORI:
pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal chi s'aiuta il ciel l'aiuta

prigrábiti (-im) perf.

1. rastrellare

2. pren. accumulare; ekst. pejor. pappare:
prigrabiti bogastvo accumulare un patrimonio

snetljív (-a -o) adj. (snetjav) carbonchioso; affetto da carbone, da golpe;
snetljiv človek nullità; canaglia
snetljivo bogastvo ricchezza vergognosa

spáti (spím)

A) imperf.

1. dormire:
spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
spati pri kom dormire, pernottare da qcn.

2. (počivati) riposare:
pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano

3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra

4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori

5.
spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priden je, kadar spi è bravo quando dorme
glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
PREGOVORI:
kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli

B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
spi se mi ho sonno

sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance

veliko sréče! good luck!
na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
vso sréčo! may good luck go with you!
najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
opoteča sréča chequered fortune
sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
(še) sréča, da... it's a piece of luck that...
prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
vojna sréča contingencies pl of war
to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
sréča je hotela, da... as luck would have it...
imam sréčo I am in luck, I am lucky
nimam sréče I have no luck, I am out of luck
to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
imeti veliko sréčo to have much good luck
imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
imeti vražjo sréčo to be dead lucky
imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
imel sem sréčo I had a stroke of luck
iskati sréčo to seek fortune
če bo šlo vse po sréči if everything goes well
poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
skaliti sréčo to mar someone's happiness
voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune

zadovóljnost zadovóljstvo contentment, satisfaction, content; pleasure; contentedness; gratification

izraziti svoje zadovóljnost, zadovóljstvo to express one's satisfaction
svoje delo opravljam v popolno zadovóljnost, zadovóljstvo svojega očeta I do my work to my father's complete satisfaction
urediti (kaj) v svojo popolno zadovóljnost, zadovóljstvo to settle (something) to one's entire satisfaction
zadovóljnost, zadovóljstvo je več vredno kot bogastvo happiness is worth more than wealth, content is the true philosopher's stone

zdrávi (-a -o) m, f, n il sano, la persona sana
PREGOVORI:
zdravi ne ve za svoje bogastvo chi ha sanità è ricco e non lo sa

zgrínjati (-am) | zgrníti (-em)

A) imperf., perf.

1. stendere, distendere

2. ammucchiare, ammassare:
zgrinjati bogastvo ammassare un patrimonio

B) zgrínjati se (-am se) | zgrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. accumularsi, addensarsi:
nad dolino se zgrinjajo temni oblaki sulla valle si addensano fosche nubi

2. affollarsi; riversarsi:
meščani so se zgrnili na ulice i cittadini si riversarono nelle vie