Franja

horreō -ēre -uī (gl. ēricius, hircus)

1. štrleti, kvišku stati, (o laseh in podobnem) ježiti se, ščetiniti se, po koncu vstajati (stati), sršeti, sršiti: cum valde timetur, in corpore pili … horrent Varr., saetae horrent O., corpora horrent saetis O. se sršijo; horruerunt comae O., horrent capilli Tib., horrent ac subriguntur capilli Sen. ph.; v mnogovrstnih metaf.: mare horret fluctibus Acc. fr. srši od valov = valovi, horret seges aristis, ferreus hastis horret ager, mons cantibus horret, horrebat regia culmo, horrere videns iam colla colubris V., horrebant saevis omnia verba minis O. so bile polne … , huic horret thorax … pellibus ursae Sil., villosa feris horrebant pectora saetis Sil., pubes horrebat telis Sil. je bila oborožena s štrlečimi sulicami; pt. pr. horrēns -entis, štrleč, sršav, srhek, mršav, bodeč, bodljiv: cautibus horrens Caucasus V., horentia suum terga V., h. leo V. s štrlečo grivo, campus, hastae, rupes, rubi V., horrentia agmina pilis H., phalanx horrens hastis L., draco horrens squamis O., terga saetis horrentia O., saxa horrentia silvis O., horrentibus per totum corpus villis Plin., vir h. Sen. ph., h. capillus T., Plin. iun.; pesn. enalaga: h. umbra V. temna (mrkla) (izza štrlečih vej).

2. metaf.
a) (od mraza) tresti se, drgetati, (o)dreveneti: corpus … horret O., quamvis horrebis et ipse, algenti manus est calfacienda sinu O., horruit algenti pergula curva foco Pr., draco horret Val. Fl. se trese, horrenti tunicam non reddere servo Iuv.; od tod: possetne uno tempore florere, dein vicissim horrere terra? Ci. prezebati, tempestas toto horret in anno O. mraz je.
b) α) intr. (od strahu, groze) zdrzniti se, zganiti se, zgroziti se, (vz)drgetati, prepasti se, groza (strah, zona) obiti (obhajati) koga: totus tremo horreoque Ter., non horrere animo Ci., quae cum a te tractantur, horrere soleo Ci., Caspia regna responsis horrent divûm V., membra horruerunt timore O., arrectis auribus horrent quadrupedes O. se plašijo, horret adhuc animus Stat. β) trans. zgroziti (zgražati) se nad čim, (z)bati se česa, koga: h. dolorem Ci., minas Ci. ep., crimen et iudicium, numen Ci., unum horrui Apronium Ci., Ariovisti crudelitatem horrebant C., h. mortem, strepitūs V., onus, pauperiem H., tela L., vulnera, ursos O., fragilitatis humanae vices filio Plin. iun.; z inf.: id sacrificium adspicere nemo vir non horruit Ci. se je vsakdo bal, quamquam animus meminisse horret V., horreo dicere L. groza me je povedati, horret animus referre L.; z ACI: pro vana imagine imperii … veram iustamque mox in se versuram potestatem horrebant L. (prim. L. 10, 10, 11), sancti horruerunt coli se pro diis Aug.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quemadmodum accepturi sitis, horreo Ci., ut, quorsum eruptura sit (ista) dominatio, horreamus Ci.; s finalnim stavkom (po skladu glag. timendi): horret animus, ne quid inconsulte … fiat L., eo plus horreo, ne … L. — Od tod horrendus 3

1. grozen, grozovit, strašen, strahovit: Val. Fl., Stat., Pall., monstrum, portitor, clamores V., carmen L., Medusa, nox sibila, sonus O., enses Tib.; z abl.: draco dentibus horrendus O.; z dat.: silvis h. O. strah za gozdove; z drugim sup.: horrendus visu Mezentius, horrendum dictu V., utraeque horrendae aspectu H., res horrenda relatu O.; neutr. kot notranji obj., ki se sloveni z adv. grozno, strašno: Sen. tr., belua Lernae, horrendum stridens V., arma horrendum sonuere V., horrenda circumsonantibus Alemannis Amm. — Adv. horrendē grozno, strašno: Serv., Vulg., „horrendum“ clamat pro „horrende“ Prisc.

2. častivreden, spoštovan, čudovit: virgo, Sibylla V.

mordāx -ācis, adv. mordāciter (mordēre)

1. (u)grizljiv, popadljiv: canis Pl.; occ.
a) žgoč, bodeč: urtica O., arista mordacior hordeo Plin., mordacissima marga Plin.
b) (po okusu) oster, hud, pekoč, grenek: acetum Pers., fel O., sucus Plin.
c) jedek, razjeden, koroziven: pumex O., pulvis Plin.
d) režoč, bridek, oster: pinus mordaci ferro icta O. s sekiro, lima mordacius uti O. ostreje.

2. metaf.
a) (z besedami) (u)grizljiv, ujedljiv, zajedljiv, zbadljiv, zbadajoč, oster, piker: Sen. ph., Lact., carmen O., Cynicus H., mordacissimus homo Sen. rh., mordaciorem qui improbo dente appetit Ph., mordacissimae literrae (naspr. pacificae) Hier., ait animus ille mordaciter Macr.
b) razjedajoč, glodajoč, grizoč, pekleč: sollicitudines H., curae mordacissimae Aug.

petulcus 3 (petulus iz petere, prim. petulāns) napadajoč, naskakujoč, navaljujoč, od tod suvajoč, butajoč, udarjajoč, bodeč, bodljiv, trkajoč: caper et aries Col., agni Lucr., haedi V.; metaf. objesten, razposajen: meretrices Serv., Isid.

piquant, e [pikɑ̃, t] adjectif bodeč, oster; dražljiv; pikanten: duhovit; masculin draž, pikantnost; botanique bodica, trn

pungēnte agg. bodeč; oster

pungitivo bodeč; ganljiv

spiky [spáiki] pridevnik (spikily prislov)
koničast, špičast, oster, bodeč, bodičast
figurativno ujedljiv
sleng brezkompromisen (privrženec anglikanske cerkve)

spīnōsus 3 (spīna)

1. tŕnast, trnàt (tŕnat), trnovít, tŕnjast, bodičast, bodikast, bod(lj)ikav, bodeč: Cels. idr., loca Varr., herbae O., folia Plin.

2. metaf.
a) bodeč kot trnje, pikajoč, zbadajoč: curae Cat.
b) tankoumen, bistroumen, ostroumen, bistroumno (ostroumno) dlakocepen, dlakocepski, pretkan, prebrisan: oratio, disserendi genus Ci., haec spinosiora Varr., Ci., spinosissimae disciplinae Aug.

stachelig bodičast, trnast; bodeč

stachlig bodeč, bodičast, trnast

stinging [stíŋiŋ] pridevnik (stingingly prislov)
bodeč, bodikav, ki ima bodico ali zob strupnik
figurativno oster, boleč, jedek, pekoč

stinging cold strupen mraz
a stinging rebuke ostra graja

stingy¹ [stíŋi] pridevnik
bodeč, bodikav

străpungătór -oáre (-óri, -oáre) adj. bodeč, oster; prodoren, presunljiv

triboloso agg.

1. trnov, bodeč

2. beden, trpeč

walking [wɔ́:kiŋ]

1. pridevnik
bodeč, idoč, korakajoč; sprehajalen

walking beam balansirka
walking boots športni, štrapacni čevlji
walking crane tehnično tekalni žerjav
walking delegate sindikalni funkcionar
walking-dress ženska obleka za sprehode, za ulico
walking fan velika pahljača (za zaščito proti soncu)
walking gentleman, walking lady gledališče statist, statistinja
walking papers množina, ameriško, pogovorno odpustnica
to get one's walking papers biti odpuščen iz službe
walking part gledališče vloga za statista
walking shoes čevlji za sprehode
walking staff popotna palica
walking stick sprehajalna palica
walking ticket ameriško, pogovorno odpustnica
walking tour britanska angleščina peš tura, peš potovanje
walking wheel samotežno kolo

2. samostalnik
pešačenje, sprehajanje
šport hoja; tura, potovanje; stanje poti, pot

the walking is bad there pot je tam slaba

колкий

1. bodeč; oster; (pren.) zbadljiv;

2. ki se zlahka cepi

колючий bodljiv, trnovit, bodeč; (pren.) zbadljiv, posmehljiv;
колючая проволока bodeča žica

ко́лючий прикм., bodíčast prid., bodèč prid.

mellum (vulg. melium, maelium) -ī, n (gl. monīle) bodeč ovratni pas, ogrlják, grebeníca, gradánica: Varr. Enako millus -ī, m: Scipio Africanus ap. P. F.

ocli-ferius 3 (oculus in ferīre) v oči bodeč, očiten, očividen: non habemus itaque ista ocliferia nec emptorem decipimus nihil inventurum, cum intraverit, praeter illa, quae in fronte suspensa sunt Sen. ph.