Franja

rēiectiō -ōnis, f (rēicere)

1. izmetavanje, bruhanje, bljuvanje: sanguinis Plin. —

2. pren.
a) odvračanje, odbijanje (od sebe), prevalitev od sebe na drugega: in alium Ci. ap. Q.
b) zametavanje, zavračanje, odklanjanje: huius civitatis Ci.; occ. odklonitev, zavrnitev izžrebanih sodnikov: reiectio iudicum facta est Ci.; abs.: reiectione interposita Ci.

rejection [ridžékšən] samostalnik
zavrnitev, odklonitev, odbitje
medicina povračanje, bljuvanje, izmetavanje

rejections množina izmeček, izvržek, škart; množina iztrebki, blato

ríganje s
1. podrigivanje, riganje
2. njakanje
3. bljuvanje, povraćanje

ructāmen -inis, n (ructāre) riganje, bruhanje, bljuvanje, kolcanje: Prud.

ructus -ūs, m (*rugere, ructāre) riganje, bruhanje, bljuvanje: Pl., Ci. idr., ructus gignere Plin., ructus movere Plin., ructus facere Plin.; pren.: ex quibus profluentes fontium erumpunt ructus Vitr.

spūtus -ūs, m (spuere) pljuvanje, bljuvanje: sputus sanguinis, sputus umorosi Cael., venenati sputus Aug.

vomissement [-mismɑ̃] masculin bljuvanje, bruhanje

retourner à son vomissement (figuré) pasti zopet v stari greh

vomit¹ [vɔ́mit] samostalnik
izbljuvana hrana, izbljuvek (tudi figurativno)
bljuvanje, bruhanje
medicina pomoček za bljuvanje, bljuvalo, vomitiv

black vomit črna snov, ki jo (iz)bljuva bolnik z rumeno mrzlico

vomitiō -ōnis, f (vomere)

1. bljuvanje, bruhanje, izmetavanje: M. idr., vomitione alvos curare Ci. (o psih), vomitiones ciere, concitare, facere, cohibere, inhibere, insistere Plin.

2. meton. izbljuvek, izbruhek, izmeček, izmèt: varii colores vomitionum Plin.

vomitium -iī, n (vomere) = vomitiō bljuvanje, bruhanje, izmetavanje: tunc vero illa nausea ac vomitio laborata in omnigenum copias convertitur litterarum M.

vōmito m

1. med. bljuvanje, bruhanje:
conato di vomito bljuvni dražljaj
eccitare, muovere, provocare il vomito povzročiti, povzročati bruhanje

2. ekst. izbljuvek

vómito moški spol bljuvanje, bruhanje

vómito negro rumena mrzlica
vómito de sangre bljuvanje krvi; krvotok
provocar (a) vómito dražiti k bljuvanju

vomitus -ūs, m (vomere)

1. bljuvanje, bruhanje: Pl., Cael. idr., sanguinis Cels., Eccl., vomitum pulmoneum vomere Pl. (iz)bruhati pljuča, atrorum ignium Aug., infusam (sc. aquam) vomitu … egerere Cu. zopet izbljuvati, vomitu levare stomachum Sen. ph., per vomitum et sellas Marc. po bljuvanju in opravljanju potrebe, po iztrebljanju navzgor in navzdol, clystere et vomitu purgari Suet., locum … vomitu foedaverat Sen. rh.; v pl.: Cels., Cael.

2. meton. izbljuvek, izbruhek, izmeček, izmèt: biliosus, niger Cels., vomitūs extrahere Plin.; metaf. umazanija, nesnaga = psovke, zmerljivke: Luc. ap. Non., vomitu ne hic nos enecet Pl.

vomizione f med. bruhanje, bljuvanje

блевота f bljuvanje; izbljuvek

рвота f bljuvanje; izbljuvek

bljúven -vna -o bljivaći, vomitivan, za bljuvanje: -a sol

Blutbrechen, das, Medizin bljuvanje krvi, hematemeza

Brechmittel, das, Medizin sredstvo za bljuvanje, emetik

chordapsus -ī, m (gr. χορδαψός) zamotanje črev, bljuvanje blata: Th. Prisc., Cael.