Franja

modificatif, ive [-tif, iv] adjectif, grammaire spreminjevalen, bliže določujoč

modify [mɔ́difai] prehodni glagol
prilagoditi, prikrojiti, modificirati, spremeniti; omejiti, zmanjšati; ublažiti
slovnica bliže določiti, preglasiti (vokal)

praeter (prae; prim. in-ter: in, sub-ter: sub)

I. adv. v krajevnem pomenu

1. mimo, kot predpona v sestavljenih glag. praeter-ago, praeter-eo, praeter-fero, praeter-fluo idr.

2. metaf. (v stavku) razen, izvzemši, z izjemo = praeterquam (gl. praeterquam); sklon je odvisen od predhodnega ali sledečega glag.: Ci. ep., Col., Plin., Suet., ceterae multitudini diem statuit … praeter condemnatis S., omnium civitatum exsules praeter caedis damnati restituebantur Iust.; poseb. za nikalnico (= nisi): Gell., Suet. idr., ne quis praeter armatus violaretur L., nil praeter … canna fuit O. nič kot … ; v zvezi z drugimi partikulami: praeter si Varr. razen če, praeterque Plin. in tega, praeter quam, gl. praeterquam.

3. v komparativnem pomenu = več, bolj (s quam): virgo, quae praeter sapiet quam placet parentibus Pl., quod mihi videre facere praeter quam res te cohortatur tua Ter.

4. (star. in vulg.) praeter prōpter (praeterpropter) = „dalje ali bliž(j)e“ = več ali manj, bolj ali manj, približno: Enn. ap. Gell., Ca. ap. Gell., Varr. ap. Gell. —

II. praep. z acc.

1. mimo, ob: Pl., H., T., Plin., Lucr. idr., copias suas praeter castra Caesaris transduxit C., praeter oculos omnia ferebant Ci., Ligures … in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim transmisit L., vela dabant praeter utrumque latus O.

2. metaf.
a) nad, čez, proti: Ter. idr., praeter modum Ci., haud sum annos natus praeter quinquaginta et quattuor Pl., praeter consuetudinem Ci., Cu., N. ali praeter solitum H. čez navado, več (bolj) kot običajno, nenavadno, praeter naturam Ci. drugače kot zahteva narava, proti naravi, nenaravno, praeter spem Ci., L. ali praeter opinionem N., C., Ci. ali praeter exspectationem Ci. zunaj (izven) pričakovanja, proti pričakovanju, praeter aequum Kom., praeter iustum Lucr.
b) (o preseganju) pred, nad, bolj (več) kot: Pl., Ter. idr., praeter ceteros iustus appellatus N., quae me igitur praeter ceteros impulit? Ci., Argonautas praeter omnes mirata est ducem H.
c) (pri izključevanju) razen, izven, zunaj, izvzemši, z izjemo; za nikalnico kot, kakor: Iust., Corn. idr., omnes praeter Hortensium Ci., obstrictis aliis praeter Iapyga H., praeter haec Ter., Cu., Cels. mimo tega, vrh(u) tega, poleg tega, ut neque vestitūs praeter pelles habent quidquam C., nihil praeter id, quod honestum sit Ci., nihil praeter astra videt et undas H., nihil praeter plorare H.; pogosto je treba acc. dostaviti v mislih: nulla civitas v mislih Plataeensinum (sc. civitatem) V., nullas litteras accepi praeter (sc. eas) quae mihi redditae sunt Ci., praeter (sc. id) quod C. razen (poleg) (tega), da …
d) (pri dodajanju) poleg, razen: Col., Mel. idr., ut praeter se deos ad colloquium adducerent C., num quid aliud ferret praeter arcam? Ci., Romanos praeter insitam industriam animis fortuna quoque cunctari prohibebat L.

praeter-propter, adv. (ixpt. praeter in propter) „dalje ali bliže“ = bolj (več) ali manj, približno: Ca. ap. Gell., Varr. ap. Gell., „et praeterpropter“ inquit „alia quinquaginta“ Fr. ap. Gell., praeterpropter vitam vivitur Enn. ap. Gell. zdaj tako, zdaj tako.

quiller [kije] verbe intransitif postaviti keglje; metati keglje čim bliže krogli, da se ugotovi, kdo bo začel igro

rapprocher [-prɔše] verbe transitif (zopet) približati; optique bliže pokazati; figuré zbližati, pomiriti, spraviti; zmanjšati (razmik, oddaljenost); spraviti v dotik; primerjati; postaviti eno poleg drugega

se rapprocher (pri)bližati se (de quelque chose čemu); stopiti bliže, priti si bliže; spraviti se, pomiriti se
rapprocher sa chaise približati, primakniti svoj stol
ils ont été rapprochés par le malheur nesreča jih je zbližala
les deux familles se sont rapprochées après de longues années de brouille obe družini sta se spravili po dolgih letih sprtosti
l'avion rapproche les distances letalo skrajša razdalje

up³ [ʌp] prislov

1.
gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj

up from the grounds figurativno od temeljev
up till now doslej
from my youth up od moje mladosti naprej
up with the Democrates! živeli demokrati!
hands up! roke kvišku!
you can sail up as far as Sisak lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor
he looked for it up and down po vseh kotih in oglih je iskal to
this tradition can be traced up to the Reformation ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije

2.
bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo)
figurativno više, na višjo stopnjo

up and up više in više, vedno više
come up! pridi bliže!
speak up! govori(te) glasneje!
he came up and asked me the way približal se mi je in me vprašal
to move up in the world povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)
I think of running up North mislim napraviti majhno turo na sever

3.
v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.

to grow up (od)rasti
hurry up! pohiti!, brž!
the nation is up in arms narod se je uprl z orožjem
my blood was up kri mi je zavrela
the cider is up very much jabolčnik se zelo peni
shares (prices) are up delnice (cene) se dvigajo

4.
popolnoma, čisto, do kraja; skupaj

to burn up zgoreti
to eat up all the cherries pojesti vse češnje
to drink up izpiti, popiti
to follow up a success do kraja izkoristiti uspeh
to bind up skupaj povezati
to lock up the house zakleniti vsa hišna vrata
to tear up a piece of paper raztrgati kos papirja na koščke
the street was up ulica je bila popolnoma razkopana

5.
zgoraj, visoko; pokonci, na nogah

high up in the air visoko v zraku
I live two storeys up stanujem v 2. nadstropju
to be early up biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati
the Prime Minister is up ministrski predsednik govori, ima besedo
to stand up stati pokonci
to sit up sedeti v postelji

6.
v mestu, na univerzi, v šoli

up in London v Londonu
up to town v London
up for a week teden dni v mestu (v Londonu)
the undergraduates come up next week študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden
to stay up for the vacation ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice

7. up to
a) (vse) do; proti, prek

up to now doslej
I had mud up to the knees blato mi je segalo do kolen
he was all right up to yesterday bil je čisto zdrav do včeraj
to be up to date biti sodoben (moderen, v koraku s časom)
I'll give up to 1000 dinars for it plačal bom do 1000 din za to
b) na ravni, na nivoju, ustrezno

up to the door (ali knocker) sleng izvrstno, prima
up to par figurativno "na višini"
not up to expectations neustrezno pričakovanjem
not yet up to the ropes figurativno še neuveden, ki se še ne spozna
up to sample po (ustrezno) vzorcu
his book is not up to much njegova knjiga ni kaj prida vredna
to live up to one's income živeti ustrezno svojim dohodkom
your work is not up to your usual standard tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš
to be up to s.th. nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj
what are you up to? kaj nameravaš?
it is up to you (to decide) vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev
to be up to a thing or two figurativno biti prebrisan
to feel up to s.th. čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj
to get up to s.o. držati korak s kom
to be up to the mark figurativno biti na višini
to be up to snuff sleng biti zvit (premeten, izkušen)
I am up to your little game dobro vem, kaj spletkariš
what has he been up to? kakšno neumnost je spet napravil?
you have been up to some trick again! si že spet naredil kakšno budalost!
I am not up to travelling nisem sposoben za potovanje
it is up to you to prove it vi morate to dokazati

8.
pod vodstvom (pri študiju na univerzi)

I was up to A. A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor)

9.

up with na isti višini z, v isti oddaljenosti z
to come up with s.o. dohiteti koga
to keep up with držati korak s
up with you! vstani!, pridi gor!
up against proti
up into gori v, gor
up on više (od, kot)
up till vse do

поближе malo bliže

подвигаться, подвинуться pomikati se naprej, pomakniti se bliže, ganiti se z mesta;
дело подвигается вперёд stvar napreduje

подгонять, подогнать priganjati, prignati, bliže poganjati, gnati pred seboj; prilagajati, prilagoditi; v sklad spraviti

подносить, поднести bliže prinašati, prinesti; ponujati, ponuditi, postreči s čim; darovati, podariti

подсиживаться, подсесть sedati, sesti bliže, prisesti

приближать, приблизить približ(ev)ati, bliže pomakniti;
п. решение pospešiti odločitev;

прикатывать, прикатить bliže valiti, privaliti; pridirdrati, pripeljati se

приползaть, приползти plaziti se bliže, priplaziti se;
ползком п. po vseh štirih prilesti

продвигать, продвинуть primikati bliže, primakniti, bliže poriniti;
п. срoки roke skrajš(ev)ati

прокрадываться, прокрасться

1. plaziti se bliže, priplaziti se, prifcrasti se;

2. (u)krasti

acá tu, tukaj; sem, semkaj

más acá semkaj, na tej strani, bliže tu
por acá tukaj, tod
acá y allá (acullá) tu in tam
de acá para allá sem in tja
sin más acá ni más allá brez pomisleka, naravnost, takoj
¡ven acá! pridi sem!
¿de cuándo acá? od kdaj?

aestus -ūs, m

1. žar, ogenj, vročina: exsuperant flammae, furit aestus ad auras V., exsultant aestu latices V., propius aestūs incendia volvunt V. bliže vali ogenj svoj žar, mediis aestibus V. ob opoldanski vročini, isto tudi: aestus a meridiano sole L.; aestum sustinere O., frigora atque aestus tolerare C. ali pati L. mraz in vročino, labore et aestu languidus S., gravem aestum solari fluviis H., autumni aestus V., aestūs caniculae H., oleam mordet aestus H., fontes... aestibus exarescebant C. zaradi poletne vročine; occ.: aestu febrique iactari (ἕν διὰ δυοῖν) Ci. zaradi mrzlice, ulceris aestus Acc. ap. Ci. vnetje, prisad, cum furit atque artūs depascitur arida febris, profuit incensos aestus avertere V.; pesn. poletje: Ceres medio succiditur aestu V., vere flores, aestu numerabis aristas O.

2.
a) valovanje, zagon (zaganjanje, butanje, kipenje) valov, valovje, tok, struja: ferventes aestibus undae O., fluctu aestuque secundo (= fluctu aestuoso) V. s kipečim valovjem odprtega morja, delphines... aestum (maris) secabant V., furit aestus arenis V., aequoris aestus V., vasti aestus pelagi Cat., Tyrrhenus aest. V. valovito Tirensko morje, aestus totos campos circa flumen inundaverat Cu., in fretum concurrit aestus atque effervescit Varr. ali carinam ventus ventoque rapit contrarius aestus O. morska struja; occ. pritok valovja = plima: cum ex alto se astus incitavisset C. ko je z morja udarila plima, aestus maritimi ali marini Ci., aestus accedens Sen. ph. nastopajoči pritok valovja = plima, decessus aestūs C. odtok valovja = oseka = aestus recedens Sen ph., aestuum accessus et recessus Ci. plima in oseka, bibavica, aestus decedit L., decedente in mare aestu L., minuente (sc. se) aestu C. ob pojemajoči plimi, aestu suo L. ali aestu secundo S. ap. Gell. ob njemu ugodni plimi, naspr. adverso aestu maris S. ap. Non., in adversum aestum L., luna plena maritimos aestus maximos efficere consuevit C. visoke plime, inanes aestum Plin. mrtva plima; pren.: si... illae undae comitiorum... sic effervescerunt quodam quasi aestu, ut ad alios accedant, ab aliis autem recedant Ci. ali quod enim fretum... tantas... habere putatis agitationes fluctuum,... quantos aestus habet ratio comitiorum? Ci. valovanje, valovje.
b) vrenje, valovanje, kipenje (tekočin); od tod iztok ali izliv zemlje, magnetnega fluida: hos igitur tellus omnīs exaestuat aestūs Lucr., potem magnetni fluid sam: fluere e lapide hoc permulta necessest semina, sive aestum, qui discutit aëra plagis Lucr.

3. pren.
a) vzkipevanje, ihta, silovitost, strast: irarum fluctuat aestu V. od silne jeze vse kipi v njem, ut pelagi, sic pectoris adiuvet aestum O. srčno ihto, belli magnos commovit... aestus Lucr., aestūs regum et populorum H. kipeče strasti, civilisque rudem belli tulit aestus in arma H.
b) silna želja proslaviti se z imenitnimi deli, težnja po slavnih dejanjih: ne aestus nos consuetudinis absorbeat Ci. da nas ne prevzame sila navade, repente te quasi quidam aestus ingenii tui procul a terra abripuit Ci., hunc quoque absorbuit aestus quidam insolitae adulescentibus gloriae Ci. je požrlo valovje slavohlepnosti.
c) vzburkanje srca, skrbi poln nemir, tesnobna skrb, bojazen, zadrega: qui tibi aestus, qui error, quae tenebrae erunt Ci., magno curarum fluctuat aestu V., hiscine versiculis speras tibi posse... aestus curasque graves e pectore pelli H., erat hic quoque aestus, si forte me appellasset Plin. iun., explica aestum meum Plin. iun. — Soobl. aestum -ī, n: It.

Opomba: Star. gen. sg. aestī: Pac. ap. Non.

avancer [avɑ̃se] verbe transitif naprej pomakniti; pospešiti; forsirati; vnaprej plačati; trditi; verbe intransitif napredovati, naprej iti; štrleti (skala); prehitevati (ura)

avancer sa montre pomakniti svojo uro naprej
avancer son travail pospešiti svoje delo
il a avancé son retour predčasno se je vrnil
avancer de l'argent posoditi denar
prouvez ce que vous avancez dokažite, kar trdite
ne pas avancer d'une semelle ne iti izpod rok
avancer en âge starati se
avancer en rampant plaziti se naprej
s'avancer priti bliže, bližati se, priti
s'avancer trop predaleč iti
s'avancer péniblement z muko se vleči naprej
le jour s'avance dan gre h kraju
il s'avance jusqu'à prétendre ... tako daleč gre, da trdi ...
on s'était trop avancé pour reculer predaleč smo (že) šli, da bi šli nazaj