Franja

discolorare

A) v. tr. (pres. discoloro) knjižno blediti; razbarvati

B) ➞ discolorarsi v. rifl. (pres. mi discoloro) knjižno razbarvati se, zgubiti barvo; bledeti

dissolve¹ [dizɔ́lv]

1. prehodni glagol
raztopiti; ločiti; razpustiti; razdreti, razvezati

2. neprehodni glagol
raztopiti se; razpasti; izginevati; (z)bledeti

dissolved in tears objokan
Parlament dissolves (ali is dissolved) skupščina se razpušča
dissolving views meglene slike

fade out neprehodni glagol
bledeti, izginevati

gásiti gȃsīm
I.
1. gasiti: gasiti kreč, vapno, požar, žeđ
2. ugašati: gasiti svijeću; on je palio i gasio lampe u gradu
3. gasiti ognjište uničiti hišo, dom
II. gasiti se
1. ugašati: plamičak se gasi
2. mračiti se: nebo se gasi; dan se gasi
3. izginjati, bledeti: njezina ljepota se gasi; i biser se gasi
4. gasiti se: vatra se slamom ne gasi

imbiancare

A) v. tr. (pres. imbianco)

1. beliti:
imbiancare le pareti pobeliti stene; ekst. razsvetliti, razsvetljevati

2. (mettere in bucato) namočiti žehto; ( candeggiare) beliti

3. agr. luščiti (riž)

B) ➞ imbiancare, imbiancarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ imbianco)

1. pobeliti se; (incanutire) osiveti

2. pren. bledeti; svitati se

impallidire v. intr. (pres. impallidisco)

1. prebledeti:
impallidire per la paura prebledeti od strahu

2. pren. vznemiriti, vznemirjati se; prestrašiti se

3. bledeti (tudi pren.)

înălbí -ésc

I. vt. (po)beliti

II. vr. (z)bledeti

îngălbení -ésc vi./vr.

1. postajati/postati rumenkast

2. (z)bledeti, prebledeti

izbljedívati izbljèdujēm (ijek.), izbledívati izblèdujēm (ek.) bledeti: njegov ugled sve više izbljeduje

lìnjati -ām, línjati lînjām
I.
1. hirati: vidiš kako čovjek linja
2. bledeti: boja linja; imena odmetnika počeše da linjaju
II. linjati se
1. hirati: on vene, linja se
2. goliti se, izgubljati dlako, skubsti se, misiti se: krave, ptice se linjaju
3. postajati plešast: glava mu se već linja glava se mu že goli

obledévati -am blijedjeti, bledeti

pălí -ésc

I. vt. udariti, zadeti; buhniti, butati, butniti

II. vi. (pre)bledeti

III. vr. (o)veneti

palleō -ēre -uī (osnovna *palu̯o-, *polu̯o- bled, siv, rumenkast; prim. skr. palita- siv od starosti, gr. πολιός siv, πελιός ali πελός sivočrn, umazan, πέλειος črnkast, πέλεια ali πελειάς divji golob, lat. pallidus, pallor, pullus, palumbes, sl. plav, hr. plâv = pallidus, stvnem. falo rumen)

1. bled, plàv biti, bledeti, pesn. tudi svetlozelen, zelenkast ali rumenkast biti: Pers., Iuv., Mart., apparet esse commotum, sudat pallet Ci., pallent amisso sanguine venae O., pallebant ora metu O.

2. metaf.
a) barvo spremeniti (spreminjati), menja(va)ti, zamenja(va)ti, barvo izgubiti (izgubljati), (o)bledeti, poblede(va)ti, neprijetne barve biti: Mart., Lucan., Sil., iam sidera pallent vicino turbata die Stat., fastigia pallebant musco O., pallet Aurora venenis nostris O., ne vitio caeli palleat aegra seges O., obscura caelo labitur phoebi soror tristisque mundus nubilo pallet die Sen. tr. je temen; z acc.: multos colores p. Pr. pogosto spremeniti (spreminjati) barvo, preblede(va)ti.
b) zaradi kake strasti bled biti, (pre)bledeti, medleti, bolehati za čim, bolan biti zaradi česa: quisquis ambitione malā at argenti pallet amore H., viso si palles, improbe, nummo Pers.; abs.: corpora ignavia pallentia Sen. rh.; v dobrem pomenu (o pridno učečih se): vigilandum, durandum, enitendum, pallendum est Q.; od tod z acc.: iratum Eupollidem palles Pers. blediš, ko bereš Evpolida; z dat.: tunc utile multis pallere Iuv.

3. meton. v strahu biti, bati se, plašiti se, tesno biti komu pri srcu, tesniti koga kaj: sub iudice palles Pers., ad omnia fulgura p. Iuv.; z acc.: palluit audax pontum H. se je bal morja; z dat.: pallet pater pueris H. se boji za otroke. — Od tod adj. pt. pr. pallēns -entis

1. bled, bledikav, obléden, prstén: ora V., pallentes terrore puellae O.; poseb. v podzemlju: Lucan., Sen. tr., umbrae Erebi V., umbrae Sil., undae Tib., animae V.

2. pesn. plàv (pláv), rumen(kast), rumenozelen, bledozelen, medlozelen, umazanorumen: arva auro pallentia O., violae, herbae, olivae V., lupini O., sol pallentes iungit equos Tib. (ob sončnem mrku), toga mortui tribulis Mart., gemma Plin., taurus ferrugine pallens Val. Fl., Phoebe pallens Cl. = mesec.

3. meton. (pesn.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: morbi V., philtra O., fama T., curae Mart., mores Pers., oscula Val. Fl.

pobledévati -am blijedjeti, bledeti: lica mu pobledevajo; pobledevati od strahu, od jeze; spomin nanj pobledeva

re-languēscō -ere -languī (re in languēscere) oslabeti, omagati, o(b)nemoči, opešati, ošibeti, postati oslabel (o(b)nemogel, šibek), utruditi se, izčrpati se, oveneti

1. fizično, telesno
a) o osebah: moribunda relanguit O.
b) (o vetrovih) poleči (polegati) se, potihniti (potihovati), umiriti (umirjati) se, (o)slabeti, popustiti (popuščati): ventus relanguescit Sen. ph.
c) (o zvezdah) (o)bledeti: stella relanguescit Plin. obledi.

2. metaf. duhovno, psihično
a) posta(ja)ti šibek (medel) = (po)mehkužiti se: quod iis rebus relanguescere animos existimarent C.
b) ohrometi, popustiti (popuščati), pojemati (pojemavati), pojenjati (pojenjavati, pojenjevati), ponehati (ponehovati, ponehavati), razkaditi (razkajati) se, ohladiti (ohlajati) se, unesti (unašati) se: taedio impetus relanguescit regis L., auditorum intentio Plin. iun., indignatio T., ardor O. pojema, ponehuje, se ohladi, se unese, relanguisse se dicit Ci. ep. da ga je njegova nastrojenost (mržnja, jeza) že precej minila.

sbiadire

A) v. intr. (pres. sbiadisco) bledeti, obledeti, izgubiti, izgubljati barvo

B) v. tr. odvzeti, jemati barvo

scolorire

A) v. tr. (pres. scolorisco) razbarvati; zblediti (tudi pren.)

B) ➞ scolorire, scolorirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ scolorisco) bledeti (tudi ekst.)

sȉnjaviti -īm, sinjáviti sìnjāvīm bledeti, izgubljati barvo: čoha sinjavi

wane² [wéin] neprehodni glagol
pojemati (luna), upadati, pešati, popuščati, manjšati se; bledeti (svetloba); bližati se koncu, izginjati, izgubljati se, propadati; zmanjkovati

his popularity has waned rapidly njegova priljubljenost je hitro upadla
the summer is waning poletje gre h kraju
my strength is waning moči mi pojemajo

белеть postajati bel, beliti se; (brezos.) svitati se; beliti se, bledeti