-
dŕdrast -a -o blebetav
-
fodolí blebetav; vsiljiv
-
gárrulo žvrgoleč; blebetav, žuboreč; šumeč, bučeč
-
garrulous [gǽruləs] pridevnik (garrulously prislov)
blebetav, žlobudrav, čenčav, zgovoren; žuboreč
-
gārrulus 3 (gārrīre) blebetav, jezičen, klepetav,
1. (o ljudeh): KOM., CORN., VAL. MAX. idr. lingua O., TIB., quidam e turba garrulus PH. blebetač, g. anus SEN. PH.; tudi = dobro govoreč: VAR. AP. NON.
2. metaf.
a) (o živalih): cicada, hirundo V., cornix, perdix O., noctua, cantus lusciniae PLIN.
b) pesn. (o stvareh): Echo O. žuboreč, lyra, fistula TIB. zvočna, hora PR. prebita ob kramljanju, fama SEN. TR.
-
gobezdàv -áva -o laparav, blebetav
-
hablador zgovoren, blebetav
hablador m blebetač, širokoustnež
-
indiscret, ète [ɛ̃diskrɛ, ɛt] adjectif indiskreten, vsiljiv, neskromen, netakten, radoveden, blebetav; masculin indiskreten, netakten človek; klepetulja
ami masculin indiscret prijatelj, ki izblebeta vse skrivnosti
parole féminin indiscrète netaktna beseda
-
jaseur, euse [žazœr, öz] adjectif blebetav, brbljav; masculin blebetač; masculin pegam (ptica)
-
largi-loquus 3 (largē in loquī) gostobeseden, blebetav, jezičen: lingua Pl., largiloquae extemplo sumus (sc. mulieres) Pl.
-
lenguaz (množina: -ces) lengudo blebetav
-
linguāx -ācis (lingua) jezičen, blebetav: Gell.
-
linguōsus 3 (lingua) jezičen, blebetav: Petr., Eccl.; metaf.: artes l. Aug. govorn(išk)e umetnosti, digiti orchestarum Cass.
-
locūtulēius 3 (loquī) blebetav, klepetav; kot subst. m blebetač, klepetač, kot subst. f blebetalka, klepetulja: Gell., Non.
-
loquacious [lɔkwéišəs] pridevnik (loquaciously prislov)
zgovoren, blebetav
-
loquāculus 3 (demin. loquāx) malce (nekoliko) klepetav, blebetav: Lucr.
-
loquāx -ācis, adv. loquāciter (loquī) zgovoren, govorljiv, gostobeseden, besedljiv, razgovoren, klepetav, blebetav, jezičen (naspr. mutus, tacitus): convivae Varr. fr., loquax magis quam facundus S. fr., senectus est naturā loquacior Ci., homo … loquacissimus obmutuit Ci., loquacem esse de aliquo Pr., alicui loquaciter respondere Ci., scribetur tibi forma loquaciter et situs agri H.; adv. komp. loquācius: Aug., Paul. Nol.; z gen.: mendaciorum loquacissimus Tert.; o živalih: ranae loquaces V. regljajoče, kvakajoče, avium loquaciores quae minores Plin.; metaf. o neosebnih subj.: epistula Ci. ep., Aug., quae (sc. ars) in excogitandis argumentis muta nimium est, in iudicandis nimium loquax Ci., nidus l. V. polno čivkajočih mladičev, stagna loquacia V. hrupne (zaradi žabjega regljanja), lymphae l. H. žuboreče, fama O., vultus O. govoreč, živ, oculi Tib. žive, izrazite.
-
multiloquus 3 (multus in loquī) veliko govoreč, blebetav, klepetav, jezičen (naspr. tacitus): homo Pl., Aug., anus Pl., erit praeterea tacitus is, qui naturā atque sanitatis tempore fuerat multiloquus Cael.
-
parlón, -ona blebetav
parlónm blebetač
-
picón, -ona ameriška španščina čenčav, blebetav
picón m blebetač, čenča; uš