Franja

bliss [blis] samostalnik
blaženost, sreča, slast; zavzetje, navdušenje

blissfulness [blísfulnis] samostalnik
blaženost, sreča; navdušenje, zavzetost

celestialidad ženski spol blaženost, zveličanost

cielo moški spol nebo, nebesa; zrak, klima; blaženost

cielo de la cama baldahin nad posteljo
a cielo abierto pod milim nebom, na prostem
despejarse (desencapotarse) el cielo zjasniti se (nebo)
escupir al cielo nespametno in blazno smelo ravnati
ganar el cielo priti v nebesa
como llovido del cielo kot z neba padel
subir (ali volar) al cielo umreti
tocar (tomar, coger) el cielo con las manos biti ves iz sebe (od veselja)
venirse el cielo abajo deževati kot iz škafa; razgrajati, kraval delati
ver el cielo abierto ves iz sebe biti od veselja
herir los cielos con lamentos srce trgajoče tožiti, tarnati
al que al cielo escupe, en la cara cae čezmerna aroganca (ošabnost) je nevarna
mover cielo y tierra vse sile napeti
cielo de la boca nebo v ustih
cielo raso vedro nebo; (gladek) strop

dicha ženski spol sreča, blaženost

por dicha k sreči; slučajno, morda

euphorie [öfɔri] féminin, médecine dobro počutje, evforija; ugodje, blaženost, sreča, zadovoljstvo; blagostanje

fēlīcitās -ātis, f (fēlīx)

1. rodovitnost, plodnost, plodovitost: Babyloniae Plin. iun., Plin., Caec.

2. pren. sreča, blaženost, srečno stanje: si potest ulla in scelere esse f. Ci., in tanta felicitate nemo potest esse Ci., felicitate florere Cu., solida f. Plin., rarā temporum felicitate T., f. rei publicae Suet.

3. occ. sreča = uspeh, srečen potek in izid: perpetuā felicitate usus excessit e vita Ci., Pompeius eximia felicitate bellum in Hispania gessit Ci., id illum felicitate sua facile perfecturum Ci., pari felicitate in ea re usus est N., f. Helvetiorum C., mira f. Suet., melior f. Iust.; pl.: Ter., Ci. — Pooseb. (boginja) Sreča, Blaženost: Plin., Suet., Amm., ad aedem Felicitatis Ci. (to svetišče je stalo na Velabru).

4. Fēlīcitās Iūlia Sreča Julijeva, vzdevek mesta Lizbone: Plin.

5. felicitas kot naslov rimskih cesarjev = blaženost: Symm.

félicité [-site] féminin blaženost, sreča

felicity [filísiti] samostalnik
sreča, blaženost; primeren izraz, primerno izražanje; srečna najdba
arhaično, množina ugodne prilike

fericíre -e f

1. sreča
□ din fericire na srečo

2. blaženost, blagor

glōria¹ f

1. slava:
il cammino della gloria pot do slave
coprirsi di gloria ovenčati se s slavo
essere avido di gloria biti slavohlepen
lo feci per la gloria šalj. naredil sem to za slavo

2. pren. ponos; junak:
è una gloria nazionale narodni junak je
vecchie glorie šport nekdanji asi

3. božja slava, blaženost:
Dio l'abbia in gloria Bog mu daj večni mir
andare in gloria pren. veseliti se, skakati od veselja
essere in gloria pren. šalj. biti v rožicah
aspettare a gloria pren. nestrpno čakati

gloria ženski spol slava, čast, sijaj; blaženost, zveličanje; glorija, svetniški sij; svetniška podoba; užitek, naslada

dar gloria proslaviti
dar la gloria dati večno blaženost
estar en la gloria mirno in zadovoljno živeti
que en santa gloria esté, que santa gloria haya (q. s. g. h.) rajni, pokojni
saber (oler) a gloria očarljiv biti, blesteti
tocar a gloria z vsemi zvonovi zvoniti, pritrkavati
en la gloria v nebesih
¡gloria santa! za božjo voljo!
¡pedazo de gloria! srček moj!
estar en sus glorias biti v svojem elementu

glory¹ [glɔ́:ri] samostalnik
sijaj, veličastnost; slava; blaženost; obstret; ponos

vulgarno glory be zaboga!
to be in one's glory biti dobre volje
to send to glory ubiti, umoriti
to go to glory umreti
Old Glory zastava ZDA
botanika morning glory slak

Glückseligkeit, die, sreča, srečnost, blaženost, blagor

macariotēs -ētis f (gr. μακαριότης) blaženost, eden izmed Valentinovih eonov: Tert.

milìna ž
1. milina, blaženost: milina je vidjeti lijepu sliku; topiti se od -e
2. slast, razkošje: prođoše ga žmarci od -e

nirvana m invar.

1. relig. nirvana

2. pren. blaženost, mir

pace f

1. mir:
firmare la pace skleniti mir
trattato di pace mirovna pogodba

2. mir, sloga, složnost:
far pace con qcn. pobotati se s kom
vivere in pace con tutti živeti složno z vsemi

3. mirnost, vedrina:
darsi pace pomiriti se, sprijazniti se, vdati se
mettere il cuore, l'animo in pace umiriti se, najti notranji mir
non trovare mai pace biti večno nezadovoljen
pigliarsela in santa pace kaj potrpežljivo, mirno sprejeti, požreti
sopportare in pace pogumno prenesti
con vostra buona pace brez zamere
santa pace! za božjo voljo!

4. knjižno blaženost:
la pace eterna večna blaženost

5. mir, (telesno) ugodje:
lasciare in pace ne nadlegovati
non dare pace preganjati, mučiti

paix [pɛ] féminin mir; pokoj; duševni mir; religion (večna) blaženost, zveličanje

la paix! mir! tišina!
en paix v miru
paix armée oborožen mir
paix de Dieu (histoire) cerkvena prepoved bojevanja v določenih dneh
paix forcée, imposée vsiljen mir
paix fourrée, pliurée navidezen mir
paix mondiale, du monde svetovni mir
paix honteuse, séparée sramoten, separaten mir
la paix des braves časten mir za tiste, ki so se hrabro bojevali
congrès masculin de la paix mirovni kongres
gardien masculin de la paix mestni stražnik, policaj
pourparlers masculin pluriel de paix mirovna pogajanja
traité masculin de paix mirovna pogodba
en temps de paix v času miru, v mirni dobi
conclure, rompre la paix skleniti, prelomiti mir
ne donner ni paix ni trêve à quelqu'un nobenega miru ne dati komu, ne ga pustiti pri miru
faire la paix avec quelqu'un pomiriti se s kom
ficher (familier), foutre (vulgairement) la paix, laisser en paix dati mir, pustiti pri miru, v miru
sauvegarder, préserver la paix čuvati, ohraniti mir
tenir en paix brzdati, krotiti
qu'il repose en paix!; paix à ses cendres! naj počiva v miru!
si tu veux la paix, prépare la guerre! (proverbe) če hočeš mir, se pripravljaj na vojno!

paraíso moški spol raj, (gledališče) galerija; radost, blaženost