Franja

сверкать, сверкнуть (za)bleščati, (za)bliskati, (za)migljati;
молния сверкает bliska se;
у меня сверкнула мысль posvetilo se mi je;
сверкают глаза oči se iskrijo;
у него только пятки сверкают pete je pokazal, pobrisal jo je

balenare

A) v. intr. impers. (pres. balena)

1. bliskati se:
balenare a secco bliskati se brez groma, pobliskavati

2. pren. zabliskati se, posvetiti se, šiniti v glavo:
mi balenò un sospetto zasumil sem

B) v. tr. knjižno izžarevati (svetlobo)

blisketáti (se) -am i -ečem (se) bliskati se, svjetlicati se (sve-): zvonik se je blisketal v soncu; oči so se ji blisketale od razdraženosti

blitzen bliskati se (es blitzt bliska se), figurativ bleščati se, pobliskovati (se)

corruscare v. intr. (pres. corrusco) knjižno bliskati se, svetlikati se

dēfulgūrō -āre dol bliskati: Aus.

éclairer [eklɛre] verbe transitif razsvetliti, razsvetljevati; (po)svetiti (z lučjo) (quelqu'un komu); figuré razjasniti, pojasniti, poučiti; obvestiti; verbe intransitif bliskati se, iskriti se, svetiti; populaire plačati

s'éclairer razsvetliti se, razjasniti se; figuré postati jasen, razumljiv
s'éclairer à la bougie (po)svetiti si s svečo
cette lampe éclaire mal ta svetilka slabo sveti
maintenant tout s'éclaire sedaj postaja vse jasno
éclairer un problème razjasniti problem
éclairer les lecteurs sur la situation informirati, poučiti bralce o položaju
éclairer l'ennemi (militaire) opazovati sovražnika (njegovo gibanje)

folgorare

A) v. intr. (pres. folgoro)

1. bliskati se

2. pren. bleščati se

B) v. tr.

1. udariti s strelo (tudi pren.):
folgorare qcn. con lo sguardo koga prebosti s pogledom

2. ubiti z elektriko:
l'alta tensione ha folgorato due operai visoka napetost je ubila dva delavca

fulgeō -ēre, pesn.: (Luc. ap. Non., Pomp., Lucr., V., Val. Fl. fulgō -ere) fulsī (iz *fulg-sī), (—) (sor. s flagrō; gl. flagrō)

1. (za)bliskati se, zablisniti (se): Iove ali caelo fulgente Ci. kadar se bliska, fulsere ignes V. zaplameneli so bliski; tudi brezoseb.: si fulserit Ci., ubi primum fulsisset Mel.; metaf. o silnem govorniku: qui (Pericles) si tenui genere uteretur, numquam ab Aristophane poëta fulgere, tonare … dictus esset Ci.

2. metaf.
a) (za)bleščati se, lesketati (se), blesteti, sijati, svetiti se, žareti, migljati: Lucan., Q., Val. Fl., T., Sil., Suet. idr. sol radiis … fulsit Lucr., stellis fulgentibus Lucr., fulgent sidera nautis H., luna fulgebat H., fulget Lucifer, luna fulsit, dies fulget, fulgens caelum O., postquam inter sidera pelex fulsit O.; o kovinah in orožju: tecta ebore et auro fulgentia Ci., nec domus argento fulgenti auroque renidet Lucr., aurato fulgebat Apolline puppis V., cingor fulgentibus armis V., fulgens Capitolium H., ut primo concursu fulsere gladii L., telum cuspide fulget acutā O., velamina fulgentia auro O., aulaea purpurā auroque fulgentia Cu., nisi fulserit anulus Iuv.; o nekovinskih stvareh le pesn. in poklas.: oculi lucidum fulgentes H., picta fulgenti murice vestis V., fulgens Tyrio subtegmine vestis Tib., vestibus non purpurā … fulgentibus Q.; enalaga: (o osebah): hiqui fulgent purpurā Ci., fulgebat altā decurrens aureus arce V. v zlatem okrasju (lišpu), aere caput (gr. acc.) fulgens Mezentius V., pueri bis seni fulgent V. se leskeče (v orožju), illae … , quas fulgere cernis in armis V., exercitus fulget armis Cu., aciem hostium auro purpuraque fulgentem intueri Cu., fulgere in armis Prud.
b) occ. sijajno se izkazati, odlikovati se: Luc. ap. Non., Lucr., Val. Fl. idr., fulgebat enim iam in adulescentulo indoles virtutis N., fulgens imperio … Africae H., virtus intaminatis fulget honoribus H., f. nobili patre Sen. tr., sacerdotio fulgens T., fretus fulgente iuventā Sil., Scipio … multā fulgebat imagine avorum Sil., claritas fulsura Aug. — Od tod adj. pt. pr. fulgēns -entis, adv. komp. fulgentius

1. bleščeč, lesketajoč (se), sijajen: fax Tib., agmen Vell., facies fulgentior Sen. ph., consul fulgentior ostro Sil., sidera fulgentissima Col., quod in caelo fulgentissimum vident Aug., quia (colores) sic fulgentius radiant Plin.

2. metaf. sijajen, odličen: iuvenis fulgentissimus Vell. sijajnih zaslug, fulgentissimum C., Caesaris opus Vell., fulgentissimum … os (sc. Ciceronis) Vell. nadvse sijajna zgovornost, duo fulgentissima cognomina Val. Max., alioqui fulgentius instrui poterat luxuria Plin.

fulgerá fúlger

I. vi.

1. bliskati se

2. preblisniti, prešiniti

II. vt. ošiniti (s pogledom)

fulgurar bleščati se, žareti, bliskati se; zablesteti, zasvetiti se

fulgurer [-re] verbe intransitif bliskati se, svetiti se, iskriti se

fulguriō -īre -īvī (—) (fulgur) (za)bliskati se: fulgurivit Iuppiter Naev. ap. Non. Od tod pt. pf. fulgurītus 3 ki ga je strela zadela, od strele zadet: arbores Luc. ap. Non., Pl., eum locum esse fulguritum Varr., nemo eum quasi fulguritum effugit Sen. ph.; subst. fulgurītum -ī, n stvar, ki jo je zadela strela: Arn. ars fulguritorum Serv. tehnično napotilo (strokovno navodilo), kako posvetiti kraje, ki jih je strela zadela.

fulminar metati bliske, treščiti; obstreljevati; izobčiti; besneti, bliskati se, grmeti

fulminare

A) v. tr. (pres. fulmino)

1. zadeti, oplaziti, udariti s strelo:
fulminare qcn con uno sguardo, con un'occhiata pren. koga ošiniti s pogledom
Iddio mi fulmini! naj me strela!

2. ubiti (z elektriko, strelom):
la corrente ad alta tensione lo fulminò sul colpo visokonapetostni tok ga je ubil na mestu
fulminare una maledizione contro qcn. pren. koga prekleti
fulminare in rete šport zadeti gol z močnim strelom

B) v. intr. impers. bliskati se:
tuonò e fulminò tutta la notte vso noč je grmelo in se bliskalo

fulminate [fʌ́lmineit]

1. neprehodni glagol
bliskati se, grmeti, razleteti se (against)
robantiti, besneti, rogoviliti

2. prehodni glagol
prekleti; nenadoma hudo napasti (bolečina); povzročiti eksplozijo

glitzern lesketati se; bliskati se

glow¹ [glou] neprehodni glagol (with)
žareti, bliskati se; sijati
figurativno goreti; rdeti, zardevati

lodern plameneti, Feuer, Kerze: plapolati; Augen vor Zorn: bliskati se

micō -āre -cuī

1. trzajoč ali trepetajoč se gibati sem in tja, trzniti (trzati), pomigniti, migati, pomiga(va)ti, (za)drgetati, (za)drhteti, (za)trepetati, (s)tresti se, utripniti (utripati): Enn. ap. Serv., Luc. ap. Non., Tib., Sen. tr. idr., cor micat O. ali corda timore micant O. drhtijo, semianimes micant digiti V., arteriae micant Ci. bijejo, utripajo, linguis micat ore trisulcis V. (kača) miglja z jeziki, anguis cervice micans Ci., micat (sc. equus) auribus V. miga (striže) z ušesi, micuere fontes Lucan. so privreli.

2. occ. (digitis) micare prste hitro iztezati in dajati drugim uganiti, koliko jih je (pustna igra, še danes popularna v južni Italiji (imenovana alla mora), ki so jo poznali tudi Nemci pod imenom „Fingerlein snellen“; s to igro so Rimljani tudi odločali o negotovih stvareh): Varr. ap. Non., micando victus Ci., quid enim sors est? idem propemodum, quod micare, quod talus iacere, quod tesseras Ci., patrem et filium pro vitā rogantes sortiri vel micare (s pustno igro srečkati (žrebati)) iussit Suet., micando digitis tribus Aug.; od tod preg.: dignus est, quīcum (= quocum) in tenebris mices Ci. s njim lahko v temi skušaš srečo (žrebaš) na prste = poštenjak je; podobno: Petr., Fr., Aug.

3. (za)migljati, (za)iskriti (se), (za)kresati se, (za)svetlikati se, (za)lesketati se, (za)blesteti, (za)bliskati se, (za)bleščati se, (za)sijati, (za)žareti, (za)žariti se, sevati, utripniti (utripati), (po)bliskati se (pobliskavati): Acc. ap. Prisc., H., Lucr., Sen. ph., Lact. idr., aether ignibus micat V., inter horrendos fragores (med gromom) micare ignes L., fulmina micabant, micabant flammae L. so švigale, so švigali, micant gladii, micare gladiis L., micantes fulsere gladii L., micans stella O., radius sole micantior Prud., micans aurum O., oculis micat ignis V. ogenj mu žari (šviga) iz oči, oči se mu iskrijo, vultum hostis ardore animi micantem ferre non potuit L. od duhovnega žara iskreč se pogled; z acc.: sanguineumque micant ardorem luminis orbes V. (Cul.) izžarevajo krvavi žar.