Franja

cultus -ūs, m (colere)

1. obdelovanje, obdelava, sajenje, gojitev; abs.: Mel., Q., frigida haec omnis duraque cultu et aspera plaga est L.; z adj.: regiones omni cultu propter vim frigoris aut caloris vacantes Ci., mons vastus ab natura et humano cultu S., loca humano cultu vacua Cu., humani cultus rara vestigia Cu., patrii cultūs V. obdelovanje polj po običajih prednikov; z objektnim gen.: Col., Sen. rh., Fl., c. agrorum L.; v pl.: cultūs agrorum Ci., Col., Lact., genus hominum suetum rapinis magis quam agri cultibus S. fr., tum patitur cultūs ager O., locorum cultūs O. obdelave; met. v pl. nasadi, zasadi, obdelana polja, njive: omnes cultus fructusque Cereris in iis locis interisse Ci.; s subjektnim gen.: nullius agricolae cultu Ci., quod est tam asperum saxetum, in quo agricolarum cultus non elaboret? Ci., insulam Gyarum immitem et sine cultu hominum esse T.

2.
a) (o živini) vzgoja, gojenje, oskrbovanje, oskrba, reja, vzrejanje: qui cultus habendo sit pecori V.; s subjektnim gen.: quae (oves) quidem neque ali … neque ullum fructum edere ex se sine cultu hominum et curatione potuissent Ci.
b) (o človeku) nega, negovanje; abs.: copia ex inopia, cultus ex illuvie tabeque L.; z objektnim gen.: vestitus cultusque corporis Ci., adhibere cultum et curationem corporis Ci., victus cultusque corporis C., eripi feminis cura cultusque sui non potest Cels.

3. okras, okrasje, nakit, lepotičje, lišp, (sijajna) oprava, obleka, noša: Val. Max., Val. Fl., Plin. iun., Suet., Iust., ornavit (Thuyn) etiam torque atque armillis aureis ceteroque regio cultu N., c. miserabilis S., forma hominis miseranda cultu V. v revni obleki, ne virilis cultus in caedem (eum) … proriperet H., c. rusticus, militaris, amoenior, mundior iusto L., c. Punicus habitusque L., munditiae et ornatus et cultus, haec feminarum insignia sunt; … hunc mundum muliebrem appellarunt maiores nostri L., incinctus Gabino cultu L., specto cultum faciemque gradumque O., protinus induitur faciem cultumque Dianae O., c. pastoralis Vell., omni cultu triumphantium uti Vell., regali cultu habituque Cu., equites deinde Babylonii suo equorumque cultu … ultimi ibant Cu., colligere cultum suum Petr. svoj popotni plašč, c. muliebris Q., cultum dicimus, quem mundum muliebrem vocant Tert.; v pl.: regales cultus H., an cultus dotales … venum dedisset T. nevestin nakit, non his instrui cultus suos T.; sg. (tudi o stvareh): triumphi Vell. sijaj, vehiculum … cultu haud sane a vilioribus vulgatisque usu abhorrens Cu., arma quoque ad pristinum refecta sunt cultum Cu. blišč, aedes neque laxitate neque cultu conspicuae Suet.; pren. lepota, ličnost govora: scribere non sine cultu et nitore Q., carere cultu ac sententiis Atticis Q., locus exquisite et poëtico cultu enituit T.

4. način življenja, ureditev življenja, življenje, (o odraščajočih) tudi telesna vzgoja: Val. Max., Suet., c. vitae Ci., cultus victusque Ci., tenuissimo cultu vivere Ci. skromno, parsimonia victūs atque cultūs N. varčnost pri hrani in drugih življenjskih potrebah, (Pausanias) cultum vestitumque mutavit N., c. domesticus N. domača udobnost, c. Gallorum C., cultu et feritate non multum a Germanis differre Hirt. (ἓν διὰ δυοῖν) v neolikanem (divjaškem) življenju, Iugurthamque … eodem cultu quo liberos suos domi habuit S. je prav tako vzgajal kakor … , filiorum multus pueritiae c. S. sijajno dvorjanstvo za sinove, ultra Aethiopiam cultu Persarum agere S. fr., c. liberalis, humilis L., c. magnae fortunae L. visokemu stanu primerno življenje, gens dura atque aspera cultu V. utrjen v krutem življenju; occ. razkošno življenje, razkošnost, razkošje, udobno življenje, udobnost, udobje: c. humanitasque provinciae C., lubido stupri, ganeae ceterique cultus non minor incesserat S., c. ac desidia imperatoris L.

5. pren.
a) vzgajanje, vzgoja, izobraževanje, izobraženost, omika; abs.: genus hominum ad honestatem natum malo cultu corruptum Ci., homines a fera agrestique vita ad hunc humanum cultum civilemque deducere Ci. do tega položaja človeške in državne omike, de natura cultuque eius paucis dicere S., quīs neque mos neque cultus erat S., aspera sano levare cultu H., quid tam dignum cultu atque labore ducamus quam … Q., cultui est hoc legisse Gell.; z objektnim gen.: doctrina rectique cultūs pectora roborant H., animorum corporumque c. L., c. ingenii, cultum liberorum procurare Gell.
b) duševna nega, negovanje = ukvarjanje, bavljenje s čim: animi Ci., studiorum liberalium Sen. ph., litterarum Sen. ph., Gell., Iust., c. et studium philosophiae Gell.
c) α) čaščenje, spoštovanje, poklanjanje: sanguine convinctis tribuitur cultus Ci. se izkazujejo časti, benevolis officium et diligens tribuitur cultus Ci., c. meus T. meni izkazane časti, de cultu sui … respondit T. o njemu izkazanih časteh, c. in regem Cu. β) češčenje kakega božanstva, bogočastje: Val. Max., Lact., c. deorum Ci. ali deûm Cu. bogočastje, primus est deorum cultus deos credere Sen. ph., c. numinum T., cultui Christiano adhaerere Amm.; v pl.: deorum cultūs religionumque sanctitates Ci., cultūs iusti ac pii Lact.; occ. izvrševanje, opravljanje čaščenja: exquisitus religionis c. ali exquisitus et novus religionis c. Val. Max., c. religionis Aug.

eclat [éikla:] samostalnik
blišč; odobravanje; uspeh

épanouissement [-nuismɑ̃] masculin razcvèt; razvoj, razvejičenje, razširitev; figuré razvedritev; figuré sijaj, blišč

Eruption, die, erupcija; Astronomie der Sonne: blišč

fast n razkošje, blišč, sijaj

fasto m pomp, razkošje, blišč, bahavo razkazovanje

flash¹ [flæš] samostalnik
blisk, vzplamenitev; izbruh; preblisk, trenutek; načičkanost, blišč; rokovnjaški jezik; zapornica
ameriško kratka notica
zastarelo lasulja; odlomek filma

in a flash v trenutku
a flash in the pan ponesrečen poskus
a flash of wit domislek
a flash of hope žarek nade
flash burn opeklina od atomske bombe

flashiness [flǽšinis] samostalnik
blišč; vsiljivost, neokusnost barv; nepristnost

fulgencia ženski spol blesk, lesk, blišč

fulgency [fʌ́ldžənsi] samostalnik
blišč, sijaj

Fürstlichkeit, die, (knežja) visokost; figurativ gosposkost, blišč

glance² [gla:ns ameriško glæns] samostalnik
oplaz; blesk, blišč, odsev; bežen pogled

at a glance na prvi pogled
to give (ali take) a glance at pogledati koga ali kaj
to cast a glance bežno pogledati
at first glance na prvi pogled
to cast a forward glance pogledati, pomisliti na prihodnost
to steal a glance kradoma pogledati

Glanz, der, (-es, -e) lesk, Astronomie sij, Mineral: sijajnik, figurativ sijaj, blišč (falscher lažen); mit Glanz/mit Glanz und Gloria sijajno; den Glanz verlieren izgubiti sijaj ( tudi figurativ )

glitter² [glítə] samostalnik
blišč, blesk, svetlikanje, iskrenje

lucimiento moški spol lesk, blesk, sijaj, blišč, razkošje

de gran lucimiento sijajen, prekrasen

lūculentia -ae, f (lūculentus) lesk, sijaj, blišč: luculentiae verborum Arn.

lueur [lüœr] féminin svit, svitanje, blišč; figuré luč, iskra

lueur d'espérance, d'espoir žarek upanja
jeter une (faible) lueur (slabotno) se bleščati
il me vient une lueur (figuré) posveti se mi (v glavi)

luisant, e [lɥizɑ̃, t] adjectif svetleč, bleščeč, sijoč, žareč; masculin sij, lesk, blesk, blišč; populaire modni gizdalin; populaire sonce, dan; pluriel, populaire lakasti čevlji; féminin, populaire luna

ver masculin luisant kresnica

lústru -i n lesk, sijaj, blišč

nitiditās -ātis, f (nitidus) lesk, blišč, lepota: figurae Acc. ap. Non.