Franja

divaguer [divage] verbe intransitif bloditi; blesti, fantazirati; figuré oddaljiti se od predmeta; čenčati; prestopiti bregove (reka), poiskati si drugo strugo

extravaguer [-ge] verbe intransitif brezsmiselno govoriti, blesti; čenčati

la fièvre le fait extravaguer od vročine se mu blede

fantazírati -àzīrām
1. fantazirati, sanjariti: fantazirati o slavi, bogatstvu
2. fantazirati, blesti: bolesnik već od sinoć fantazira
3. fantazirati, govoriti, pripovedovati nesmiselne, izmišljene stvari

farneticare v. intr. (pres. farnētico) blesti

hariolor (ariolor) -ārī -ātus sum ((h)ariolus)

1. vedeževati, prerokovati: Pl., Pomp. fr., Ap., Vulg., quaestūs causā Ci., (o Kasandri) Ci. ep.; šalj. metaf.: hariolari quae occeperunt sibi Pl., h. aliquid naribus Ap.

2. blesti, tvesti, kvasiti, čenčati: Ter., hariolare edepol Pl.

klápati klâpam in klâpljēm ekspr. brbrati, blebetati, blesti: klapati u groznici svu noć; klapati nekakvim nerazumljivim jezikom

klapìnjati -ām blesti: klapinjati u groznici svu noć

klápiti -īm tudi ekspr. blesti, v vročici zmedeno govoriti: klapio je tri dana; zar klapiš, burazeru moj?

pr̀tljati -ām
1. blebetati: čujete li šta on prtlja
2. blesti: ja po svu noć prtljam, dok se dignem, ja sve zaboravim
3. žužnjati, počasi in leno delati, šušmariti
4. izgubiti se, izginiti: prtljaj! glej, da se izgubiš; neka care prtlja iz Stambola

radoter [radɔte] verbe intransitif bedasto govoriti, blebetati, blesti; ves čas ponavljati iste stvari

tu ne fais que radoter samo čenčaš, blebetaš

ramble [ræmbl]

1. samostalnik
pohajkovanje, potepanje, klatenje, potikanje, blodnja, vlačenje; sprehod, izlet, potovanje; križarjenje

2. neprehodni glagol
pohajkovati, postopati sem in tja brez cilja, bloditi; blesti, blebetati, govoriti brez zveze, oddaljiti se (od téme); zaviti v stran, zabloditi, zaiti

to ramble about the city pohajkovati po mestu

rave² [réiv]

1. samostalnik
besnenje, divjanje, razsajanje, bes; bučanje, hrumenje, tuljenje
figurativno vihar, nevihta, tuljenje vetra, burja
sleng zagledanost (v), zanesenost, zatelebanost; pretirana hvala, hvalisanje

2. pridevnik
zanesenjaški

3. neprehodni glagol
blesti, fantazirati, sanjariti; (o viharju, morju) besneti, divjati; razsajati, rohneti; biti nor (about na)
biti, postati zavzet nad; (ves) zamaknjen govoriti (about o)
prehodni glagol
v deliriju, v blaznosti izreči, iztresti (iz sebe)

raving mad čisto nor, pobesnel
to rave oneself hoarse nakričati se do hripavosti
to rave oneself out (o vetru) izdivjati, izbesneti se
to rave s.o. out of the house s kričanjem izgnati koga iz hiše

tlàpiti -īm
1. blesti, fantazirati: svu noć je tlapio koješta
2. ekspr. blebetati

trabúniti tràbūnīm, trabùnjati -ām
1. blesti: trabuniti u bolesti, u snu
2. ekspr. čenčati, kvasiti, česnati: šta trabuniš pijano po avliji

vaneggiare v. intr. (pres. vaneggio) blesti; zmedeno govoriti; fantazirati

vāticinor -ārī -ātus sum (vātēs)

1. vedeževati, prerokovati, naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), napovedati (napovedovati): Pl., Sen. ph. idr., non multo secus possum vaticinari Ci. ep., viros velut mente captā cum iactatione fanaticā corporis vaticinari L., vaticinantes per furorem Ci.; z obj.: vaticinari furor vera solet Ci., casus futuros O.; z ACI: saevam laesi fore numinis iram vaticinatus erat O., Verginium … velut vaticinantem audiebat pestilens collegae munus esse L.

2. metaf.
a) (kot prerok ali prerokinja) opomniti (opominjati), opozoriti (opozarjati), (po)svariti, pozvati (pozivati): Manto per medias fuerat … vaticinata vias: Ismenides, ite frequentes … O., vaticinor moneoque: locum date sacra ferenti! O.
b) (kot prerok) učiti, poučevati, govoriti, nagovarjati, predavati: Agrigentinum doctum quendam virum carminibus Graecis vaticinatum ferunt ea contrahere amicitias Ci.
c) sanjariti, predajati se praznemu sanjarjenju, biti zasanjan, biti prenapet (razvnet), nemiselno govoriti, blesti, čenčati: eos vaticinari atque insanire dicebat Ci., sed ego fortasse vaticinor Ci. ep.

wander¹ [wɔ́ndə] neprehodni glagol
bloditi, begati, tavati, potikati se, potepati se, klatiti se; potovati, pešačiti; zabloditi, zaiti (tudi figurativno)
oddaljiti se (from od, tudi figurativno)
viti se (reka, cesta); govoriti brez zveze, biti nepazljiv, blesti, fantazirati; biti duhovno odsoten, raztresen
prehodni glagol
prepotovati, prehoditi
pogovorno zavesti v zmoto, voditi za nos, zmesti, zbegati

to wander out of one's way zaiti, zabloditi
to wander from the subject oddaljiti se od predmeta
to wander off oditi, oddaljiti se, izgubiti se (tudi figurativno)

бредить blesti, v spanju govoriti;
он всю ночь бредил vso noč se mu je bledlo;

заговариваться, заговориться

1. (gov.) blesti;
он заговаривается от старости zaradi starosti govori zmedeno;

2. zaklepetati se

dēsipiō -ere (-sipuī) (—) (dē in sapere)

1. intr. nespameten biti, neumen biti, nespametno ravnati, brezumno vesti se: Lucr., Lact., Aug., Fulg., licet me desipere dicatis Ci., tu … summos viros desipere, delirare, dementes esse dicebas Ci., dulce est desipere in loco H. noreti, blazneti, Aiax cum immeritos occīdit, desipit, agnos H.; z lokativnim gen.: desipiebam mentis Pl.; kot bolezen = blesti, blazneti: Lucr., d. intra verba, d. et aliena loqui Cels. Kot adj. pt. pr. dēsipiēns -entis nespameten, brezumen: desipientis adrogantiae est Ci., estne quisquam ita desipiens, qui credat … ? Ci.

2. redk. trans. kaj neokusno narediti: Tert.